Prešernova nagrajenca sta Janez Gradišnik in Miljenko Licul

Književnik in prevajalec Janez Gradišnik (levo) ter oblikovalec Miljenko Licul (desno) sta letošnja dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. To je sploh prvič, da je to najvišje priznanje v slovenski umetnosti pripadlo kakemu prevajalcu oziroma oblikovalcu. (Foto: Luka Cjuha)

Na slovesnosti, ki bo za spremembo v Mariboru, in sicer v veliki dvorani tamkajšnjega Slovenskega narodnega gledališča, ne pa kot običajno v ljubljanskem Cankarjevem domu, bodo podelili tudi nagrade Prešernovega sklada za dosežke v minulih dveh letih; teh nagrajencev bo največ šest, izbrali pa bodo med desetimi nominiranci.

"Skrb za lepo slovensko besedo je bila eno glavnih gibal v mojem življenju, zato sem toliko bolj počaščen, da sem dobil nagrado, poimenovano po pesniku, ki se je kot eden redkih v svojem času zavedal pomena jezika za narodovo bit," je med drugim zatrdil Janez Gradišnik, prvi od obeh letošnjih lavreatov. Pisatelj, književni prevajalec, jezikoslovec in urednik je v slovenskem prostoru ustvarjalno prisoten že več kot šest desetletij, njegov izjemno obsežen in raznovrstni opus pa v največji meri zaznamuje predvsem književno prevajalstvo: v slovenski jezik je prevajal iz številnih svetovnih jezikov, med drugim tudi pisce, kot so James Joyce, Thomas Mann, Franz Kafka, Robert Musil in mnoge druge, pri svojem delu pa je, kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, vedno znova dosegal zraščenost originalnega besedila s ciljno specifiko slovenskega okolja. Gradišnik je včeraj poudaril, da je za jezik odgovorna vsaka generacija posebej, ki mora to dediščino ne le ohranjati, temveč tudi bogatiti, menil pa je, da sedanji čas skrbi za jezik ni preveč naklonjen, saj se danes bolj kot duhovna poudarja materialna plat življenja. "Prevladuje razmišljanje, da ni pomembno, kako govorimo, da se le sporazumemo. Toda spoštljiv odnos do materinščine je najpomembnejši kazalec kulture naroda," je sklenil Gradišnik.

Miljenko Licul, eden vodilnih oblikovalcev v našem prostoru, je Prešernovo nagrado prejel za svoj obsežni ustvarjalni opus, v katerem je vzpostavil nove kakovostne standarde na področju oblikovanja, znan pa je tudi po svojih oblikovalskih dosežkih na področju vsakdanjega življenja: med drugim je oblikoval vizualno podobo slovenskega tolarja, pozneje tudi naše evrske kovance, zasnoval je videz potnih listov in osebnih izkaznic... "Ob novici, da so mi namenili Prešernovo nagrado, sem bil prijetno presenečen, saj to priznanje razumem tudi kot nagrado razmeroma mladi oblikovalski stroki," je pojasnil Licul. "Na področju oblikovanja delujem že kakšnih 40 let, pravzaprav vse od leta 1964, ko sem prišel v Slovenijo, in priznati moram, da je bilo moje delovanje že od začetka povezano s tedanjo izredno močno oblikovalsko generacijo, sploh je bilo okolje v tistem času izredno naklonjeno razvoju oblikovanja, imeli smo na primer tudi dovolj stikov s tujimi oblikovalci in svetovnimi smernicami. Vse to je vplivalo na to, da se je oblikovanje tudi pri nas vzpostavilo kot stroka, ki ima danes svojo zgodovino, svoje šole in tudi svojo kritiko."

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Dušan Jovanović je pripomnil, da je glede obeh nagrajencev vladalo "veliko soglasje", kot zanimivost pa velja dodati, da je to prvič po letu 1962, odkar se ločeno podeljujejo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, da gre najvišje priznanje v roke prevajalca ali oblikovalca. Vrednost nagrad sicer ostaja enaka kot v minulih letih, Prešernova nagrada dobitniku prinaša 20.865 evrov neto, nagrada Prešernovega sklada pa 7094 evrov neto.

Sedanjemu upravnemu odboru in področnim strokovnim komisijam se prihodnje leto izteka štiriletni mandat, zato se je Jovanović še enkrat ozrl na njihovo minulo delo. "Trudili smo se po najboljših močeh, o naši uspešnosti pa bodo presodili drugi. Vsekakor menim, da nam je uspelo narediti določen premik v smeri vključevanja novih umetniških praks v izbor za nagrade, in upam, da bodo naši nasledniki nadaljevali s takšno usmeritvijo," je dejal Jovanović, ki je izbiro Maribora za prizorišče osrednje slovesnosti pojasnil preprosto: "Prav je, da je ta prireditev kdaj tudi v Mariboru, ki bo nenazadnje čez nekaj let tudi evropska kulturna prestolnica."

Nominiranci za nagrado Prešernovega sklada v letu 2007

Sandi Červek, slikar, za razstavi v Umetnostni galeriji Maribor in Galeriji Equrna,

Primož Čučnik, pesnik, za pesniško zbirko Delo in dom,

Sebastijan Horvat, gledališki režiser, za režije v zadnjih dveh letih,

Ema Kugler, intermedijska umetnica, za film Le Grand Macabre in performans Introitus,

Boštjan Lipovšek, rogist, za glasbene dosežke zadnjih dveh let,

Dušan Merc, pisatelj, za zbirko kratke proze Akacijev drevored,

Tadej Pogačar, vizualni umetnik, za projekt CODE: RED, Brasil, Daspu,

Uroš Smolej, igralec, za vlogo Konferansjeja v predstavi Kabaret,

Aleš Šteger, književnik, za zbirko kratke proze Berlin,

Bor Turel, skladatelj in zvokovni umetnik, za glasbeni opus zadnjih dveh let.