Pihanje v vročo juho

Režijo intelektualne drame o razmerju med politiko in znanostjo je Ravnjak zaupal Sebastijanu Horvatu, ki naj bi dramo naelektril s svojim specifičnim estetskim nabojem.

Drama, ki je nastala leta 1998, rekonstruira skrivno (in skrivnostno) srečanje leta 1941 v okupiranem Koebenhavnu, ko se danski fizik Niels Bohr sreča s svojim nemškim kolegom Wernerjem Heisenbergom, ki prav tako kot njegov učitelj v tistem času prihaja do revolucionarnih odkritij v jedrski fiziki in kvantni mehaniki. S tem skrivnostnim sestankom angleški dramatik razgrinja zgodovinsko okolje, v katerem je nastajala jedrska bomba, in si postavlja izhodiščno vprašanje, zakaj se je med Nobelovima nagrajencema, ki sta se v drugi svetovni vojni znašla na nasprotnih straneh, za zmeraj končalo dolgoletno prijateljstvo.

Dramski liki Heisenberg (Radko Polič), Bohr (Peter Boštjančič) in njegova soproga Margarethe (Veronika Drolc) nastopajo v irealnem prostoru in času (po njihovi fizični smrti), zato resnični zgodovinski problemi, s katerimi se ubadajo, dobivajo metafizične razsežnosti. "Danes ne bi sedeli tukaj, če bi Heisenberg pravočasno naredil jedrsko bombo za Hitlerja," o predstavi razmišlja Boštjančič. "Ali tega zgolj ni znal ali res ni hotel?" se sprašuje.

"Težišče Kopenhagna je v etični problematiki odnosa med znanostjo in politiko," pravi Horvat. "Ko sem ustvarjal predstavo, sem imel večkrat v mislih izjavo nadškofa Urana, ki trdi, da obstajata dobra in slaba znanost in ne vrhunska in slaba. Če so sile teme v znanosti, to pove veliko o času, v katerem živimo," dodaja režiser. Scenografka in oblikovalka svetlobe je Petra Veber, kostumi so plod zamisli Belinde Radulovič, za prevod - mariborska premiera bo prva slovenska uprizoritev - pa je poskrbela Darja Hribar.

Fraynova drama je doživela po svetu velik uspeh, tudi v gledaliških blagajnah. Slovenska uprizoritev pa po Poličevih predvidevanjih ne more biti komercialni hit, saj so naše gledališke razmere povsem drugačne kot denimo britanske. Horvatov Kopenhagen je ob tem še izjemno prečiščen, zahteva določeno znanje in veliko pozornosti. "Gledalci bodo morali močno pihati v to vročo juho," meni Radko Polič.