Ukinitev že tako skromne podpore projektni dejavnosti na področju uprizoritvenih umetnosti prinaša prijaviteljem, ki so od januarja čakali na rezultate razpisa, številne težave, kot sta nezmožnost izpolnjevanja finančnih obveznosti ter manjšanje obsega projektov ali njihova ustavitev. Prijavitelji so poleg tega zgroženi nad dejstvom, da so bili primorani na negativno novico čakati kar devet mesecev, nad odločitvijo in postopanjem ministrstva pa so zgroženi akterji celotnega polja neodvisne kulture v Sloveniji.
Drsijo v polje "hobi kulture"
Eden od 74 prijaviteljev, ki so na razpisu oddali popolne vloge, je KUD AAC Zrakogled, ki je na razpis prijavil postprodukcijo avdiovizualnega performansa BS-LP: Biti svoj lastni prevod v obsegu petih ponovitev po vsej Sloveniji in v vrednosti 5900 evrov. "Zaradi zavajajočega delovanja ministrstva in prelaganja rezultatov razpisa smo bili prisiljeni nekaj gostovanj že odpovedati, saj so bila načrtovana v poletnem in jesenskem času," razlaga sodelavec društva in avtor projekta Urban Belina. Po ustavitvi razpisa bodo lahko realizirali le eno gostovanje v Mariboru, kar jim bo omogočil prejem manjšega zneska od sponzorjev, s katerim bodo pokrili najnujnejše stroške in simbolične honorarje. "Neizogibno drsimo v polje 'hobi kulture', pri čemer se vsi skupaj sprašujemo, koliko smisla še ima producirati kulturne dobrine v takšni mačehovski državi," razmišlja Belina.
Odločitev ministrstva za ustavitev razpisa zanje pomeni, da tudi v prihodnje verjetno ne bodo mogli kandidirati na uprizoritvenem projektnem razpisu, niti če bo spet uveden, saj ne bodo izpolnjevali minimalne določene kvote dogodkov. V društvu se zato poigravajo z zamislijo, da uprizoritveno dejavnost ukinejo. Nezadovoljni so tudi s komunikacijo z ministrstvom, saj so na poizvedovanje o poteku razpisa aprila prejeli odziv pristojne uslužbenke Staše Cetinski, ki jih je obvestila, da se bo višina predvidenega sofinanciranja na dotičnem razpisu z rebalansom znatno znižala, a še zadošča za realizacijo razpisa v zmanjšanem obsegu. "Zaradi zavajajočega delovanja ministrstva in neenakopravne obravnave prijav po področjih smo se odločili, da bomo najverjetneje vložili tožbo proti dotičnemu superministrstvu, saj je to edina pravna možnost, ki jo imamo na voljo," pravi Belina. Glede podrobnosti se skupaj s preostalimi projektnimi prijavitelji usklajujejo v okviru društva Asociacija, ki zastopa nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture in umetnosti
Na udaru spet najšibkejši
Enoletni projektni razpisi so pretežno namenjeni mlajšim ali manjšim društvom in zavodom ter (mladim) posameznikom, katerim obseg delovanja in reference še ne omogočajo prijav na večletne projektne in programske razpise. Ustavitev razpisa torej neposredno zadeva isto skupino ustvarjalcev, ki jo zadeva že letošnja sprememba uredbe o samozaposlenih, ki bo zmanjšala število ustvarjalcev, upravičenih do plačila socialnih prispevkov iz proračuna ministrstva. Oba ukrepa sta korak k nadaljnji prekarizaciji ustvarjalnosti v Sloveniji, ocenjujejo sogovorniki. Irena Pivka iz zavoda Cona, ki je prav tako kandidiral na razpisu, ocenjuje, da "pričujoči ukrep prizadene najbolj ranljive na sceni, tiste najmanjše, ki ne delujejo pod okriljem večjih zavodov ali javnih institucij. Ti so večinoma samozaposleni v kulturi, katere je močno udarila že nedavno sprejeta uredba."
Posledic pa ne bodo čutili le prijavitelji na konkretni razpis, pač pa celotno polje uprizoritvenih umetnosti, ki je letos skupaj z drugimi področji ustvarjanja doživelo pavšalno krčenje tudi pri programskem financiranju. Alma R. Selimović iz zavoda Bunker, ki med drugim upravlja Staro mestno elektrarno v Ljubljani, ocenjuje, da bo imela ustavitev razpisa kratkoročne in dolgoročne negativne posledice tudi zanje, četudi zavoda neposredno ne zadeva. Med kratkoročne učinke postavlja okrnjen program v elektrarni, kjer zagotavljajo servis predvsem neodvisnim uprizoritvenim projektom, katerih realizacija je v največji meri odvisna prav od projektnega denarja. "Bolj dolgoročno pa se nam zdi, da tovrstne odločitve najprej puščajo umetnike v čakanju deset mesecev, delo v tem času ne more steči ali pa teče, ustvarjalci pa zanj niso plačani, potem pa z radikalnim rezom odrežejo enega najbolj vitalnih delov sodobne produkcije," pravi sogovornica. Za razvoj neke scene to po njenem ni dobro, saj se produkcija krepi ali vsaj vzdržuje na stalnem nivoju prav skozi neprestano delo. "Nasprotujemo takšnim odločitvam MIZKŠ in menimo, da so nestrokovne in nepravične."
V društvu Asociacija opozarjajo na še nekatera pomembna dejstva, povezana z ustavljenim razpisom. V začetku avgusta so na MIZKŠ naslovili javno vprašanje glede zamude pri objavi rezultatov razpisov za izbor kulturnih projektov na področjih intermedijske, uprizoritvene, likovne in glasbene umetnosti. Odgovor so prejeli čez štirinajst dni, v njem pa MIZKŠ kot temeljna razloga za zamudo pri realizaciji razpisa navaja rebalans proračuna, ki je bil sprejet tri mesece prej, 11. maja, ter zaplete pri imenovanju strokovnih komisij. Te so bile do sredine avgusta nazadnje oblikovane na vseh področjih in ministrstvo v svojem dopisu navaja, da "večina že v polnem teku obravnava in vrednoti prispele vloge enoletnih razpisov".
Devet mesecev zavlačevanja
Da je vsaj v primeru strokovne komisije za področje uprizoritvenih umetnosti šlo za zavajajoče zagotovilo, pa je razvidno iz sklepa o ustavitvi razpisa, kjer beremo: "74 popolnih vlog se je posredovalo pristojni uslužbenki, da jih preda v obravnavo strokovni komisiji za uprizoritveno umetnost. Te vloge nadalje niso bile predmet ocenjevanja, ki naj bi ga izvedla strokovna komisija za uprizoritveno umetnost (...)." Vprašanje, zakaj MIZKŠ odločitve o usodi razpisa ni sprejelo prej, k čemur je bilo večkrat javno pozvano, smo naslovili na ministrstvo. Odgovarjajo nam, da so glede razpisa "strokovne službe ministrstva ukrepale takoj, ko so nastopili razlogi, ki niso omogočali izvedbe javnega razpisa". Ker je za razloge vsaj po uradni obrazložitvi kriv rebalans proračuna za leto 2012, se zastavlja vprašanje, zakaj niso odločitve o razpisu sprejeli že maja, ko je bil rebalans potrjen.
Nekonsistentnostim tu še ni konca. Omenjeni odgovor Asociaciji je ministrstvo zaključilo s pojasnilom, da "z ozirom na napovedi o morebitnih ponovnih proračunskih rezih, ki bi lahko znova otežili izvajanje posameznih razpisov, trdnejša predvidevanja in postavljanje natančno določenih časovnic glede na letošnje izkušnje niso možna". Na Asociaciji so informacijo o morebitnem vnovičnem rebalansu proračuna za leto 2012 preverili na ministrstvu za finance, kjer so jim zagotovili, da se rebalans proračuna za letošnje leto ne pripravlja, se pa pripravljajo izhodišča proračuna za leti 2013 in 2014. "Društva Asociacija očitno neuspešna interna koordinacija vlade in ministrstva ne more zanimati," beremo v stališču, ki ga podpisuje predsednik društva Andrej Srakar. "Problemi strokovnih komisij so stvar ministrstva samega, nesposobnost pri razreševanju tega problema pa je imela za posledico dolgotrajno zavlačevanje razpisa v letošnjem letu in to ocenjujemo kot preprosto nedopustno." Društvo se bo v zvezi z razpisom s svojimi člani sestalo v tem tednu, da se uskladijo glede ukrepanj in odzivov.
