Polde Bibič, slovenski gledališki in filmski igralec, pedagog in pisec memoarske proze, se je rodil 3. februarja leta 1933 v Mariboru, danes pa nas je v starosti 79 let zapustil.
Med pomembnejšimi nagradami, ki jih je igralec prejel so tako Prešernova kot Župančičeva nagrada ter Borštnikov prstan. Njegovo ustvarjanje v gledališču je zajemalo bogat in raznolik repertoar izjemnih igralskih stvaritev.
Širši javnosti je igralec znan po svojih številnih vlogah v slovenskih filmih, eden najbolj znanih je legendarni film Moj ata, socialistični kulak iz leta 1987, vsekakor pa tudi romantično Cvetje v jeseni ter Ne joči peter. Bibiča smo pogosto spremljali tudi v televizijskih in radijskih igrah ter nadaljevankah.
Debutiral je leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča, med katerimi so, poleg prej naštetih še vloge v filmih Na papirnatih avionih, Vdovstvo Karoline Žašler in Dediščina.
Bibičev igralski opus sicer obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, nastopil pa je tudi v 200 radijskih iger, 36 filmih, 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih.
"Absolutno popoln igralec"
"Kaj reči? S Poldetom naju veže intenzivno sodelovanje iz časov, ko je bil on direktor v Drami, jaz pa sem vodil ljubljansko kulturo. Najino sodelovanje je bilo izjemno plodno," se pokojnega igralca spominja direktor Cankarjevega Doma Mitja Rotovnik. "Bil je eden največjih igralcev, takrat in vse to obdobje, do konca svojih dni. Spoštoval in občudoval sem ga kot igralca, ki je bil sposoben odigrati prav vse življenjske vloge. Zlasti pa mi je bila všeč barva njegovega glasu, dikcija. Naši gledališki zgodovini zapustil neprecenljive dosežke. Bil je absolutno popoln igralec."
"Sam sem si ga najbolj zapomnil, ko ga še sploh poznal nisem - kot Bedanca, seveda (smeh). Da, zelo mladi smo bili, ko smo se srečali s Poldetom Bibičem," se spominja Rotovnik, ki je tudi spomnil, da je bil Bibič plodovit pisec, ki je o slovenski gledališki zgodovini napisal kar nekaj del.
Milena Zupančič je ob smrti igralskega kolega šokirana. "Nimam kaj povedati, to je grozno. Strašno ga bom pogrešala, strašno," nam je pretreseno zaupala Zupančičeva.
"Do konca vztrajal na bojišču"
"Bil je izjemno dober kolega. Veliko sem igrala z njim. Moram povedati, da je bil kot kolega, igralec, soigralec izjemen. Veliko mi je dal, veliko sva sodelovala kot par, nazadnje v filmu Ljubljana je ljubljena. Ne morem vam povedati, kako prijetno je bilo delati z njim na Tromostovju, ko smo še obujali spomine na tisti čas, o katerem Klopčič govori, čas italijanske in nemške okupacije. Če je bil še tako utrujen, je on do zadnjega vztrajal na 'bojišču'," se snemanja filma Ljubljana je ljubljena spominja igralka Ivanka Mežan.
Tudi Mežanova se spominja njegovega glasu: "S svojim glasom me je resnično vedno presunil. Spomnim se, ko je snemal Likarjevo trilogijo o Gorjancih. On je bil tam pripovedovalec. To je bilo nepozabno. Nikoli še nisem slišala nikogar, ki bi tako znal glasovno predstaviti sliko, ki smo jo gledali o gorah. To je bilo zame kot čudež. Res je bil velik igralec in zelo mu privoščim počitek in mir. Rešil se je."
"V tem času se je tudi sam počutil prizadetega, ko je vse tako razrvano, tako odrinjena kultura," je povedala Mežanova in dodala, da je vedno nekako upal, da se bo vse uredilo. "Zato pa je tudi tako dolgo vztrajal."
"Žal mi je, ker je umrl kulten igralec, ki je igral v dveh mojih najljubših, pa tudi dveh najboljših slovenskih filmih, Kekčevih ukanah in Ne joči Peter," pa je žalostno vest komentiral režiser Mitja Okorn. "Hudo mi je že zaradi Nine Rakovec, njegove vnukinje in moje dobre prijateljice."
Polde Bibič v "panteonu" filmskih igralcev.
"Velikan, kralj in princ odra"
Polde Bibič je bil velikan, kralj in princ odra, neponovljiv in enkraten igralec, je ob Bibičevi smrti ocenil njegov stanovski kolega Boris Cavazza. "Odšel je in v naših igralskih srcih ostaja za vekomaj živ, to vam lahko povem," je dejal Cavazza. Bil je topel človek z izrednim smislom za humor, vedno je bil pripravljen pomagati kolegom, niti najmanj ni bil vzvišen, se je spominjal Cavazza. Med njunimi sodelovanji je izpostavil predstavi Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Kakor vam drago Williama Shakespeara, spomnil pa je, da sta velikokrat sodelovala tudi pri filmu.
Pisatelj Tone Partljič je presodil, da se Bibič spreminja v legendarni igralski ljudski lik. "Lahko bi rekel, da je umrl moj ata, socialistični kulak, ker je igral v tej vlogi, ki sem jo sam napisal in imel v mislih svojega očeta," je povedal Partljič, ki se je z Bibičem pogosto družil.
Partljič se zadnjega srečanja z Bibičem februarja letos spominja kot presunljivega: "Kesal sem se, ker sem ga že precej bolnega povabil v Maribor, kjer je imel govor na literarnem srečanju za kulturni praznik. Razživel se je, kot da je deset let mlajši."
"Legendarni igralski ljudski lik"
V zadnjem času, ko Bibič ni več toliko nastopal, je Partljič bral njegove knjige. Med njimi je posebej izpostavil avtobiografsko delo Spominjarije in obsežno pričevanje Izgon o krizi v ljubljanski Drami v 60. letih minulega stoletja.
"Kaj reči o nekomu, ki je igral advokata Janeza v Cvetju v jeseni in tudi mojega očeta, socialističnega kulaka, drugega kot da je last slovenskega naroda oziroma ljudstva. Kakor pesmi postanejo ljudske, se Polde po mojem mnenju spreminja v legendarni igralski ljudski lik," je menil.
Kot človek je imel Bibič izostren, skorajda bolesten občutek za pravico in krivico, za resnico in laž, je dejal Partljič in dodal: "Nikoli ni odlašal, da ne bi to glasno in jasno - če je bilo treba tudi vzkipljivo - povedal. Odlično je bilo, da si vedno vedel, kaj resnično misli. Nikoli se ni sprenevedal.
