Ravno ta upor je znan kot začetek modernega gibanja za pravice homoseksualcev. Od takrat naprej parade ponosa po vsem svetu prirejajo v spomin na ta dogodek in kot proslavljanje kulture LGBT, včasih jih uporabijo tudi kot protest za zahtevo pravic, kot so denimo istospolne poroke, povečini pa kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih in za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.

Prva svetovna parada v Rimu

Novembra istega leta so v ZDA pripravili protestni shod, prav tako še nekaj let zatem. Kakšno desetletje pozneje so se protestni shodi z radikalnimi organizatorji prelevili v parade ponosa. Prvo svetovno parado ponosa pod geslom Zaupamo v ponos (v izvirniku In pride we trust) so leta 2000 organizirali v Rimu, pod sloganom Ljubezen brez meja (Love without borders) pa šest let pozneje v Jeruzalemu.

Dokaj zanimivo je, da je Izrael med najbolj tolerantnimi narodi glede sprejemanja homoseksulanosti, prestolnica Tel Aviv pa je že večkrat potrdila status najbolj tolerantnega mesta na Bližnjem vzhodu. Samo za zanimivost: v času parade (letos bo potekala med 3. in 8. junijem) v barve mavrice prebarvajo celo prehode za pešce. Med najboljše parade ponosa na svetu številni blogerji uvrščajo londonsko, montrealsko, tisto v New Yorku, da San Francisca, ki sicer predstavlja prestolnico homoseksualcev na svetu, sploh ne omenjamo. Številne prireditve, izobraževalni seminarji in razstave, ki parade spremljajo, pa za teden dni, ko te trajajo, mesta ovijejo v mavrične barve.

Sovraštvo do istospolno usmerjenih

Na vrhu večine seznamom se znajde sydneyjski Mardi Gras, vsako leto poteka februarja (takrat se v tistem delu sveta izteka poletje), ki v avstralsko metropolo privabi do milijon obiskovalcev in s tem nosi baklo največje takšne prireditve na svetu. Poteka na eni najbolj živahnih ulic, domačini pa se radi pošalijo, da vse območje takrat postane tako imenovani gayborhood, torej nekakšna "homoseska".

A vendarle 21. stoletje še vedno ni tako tolerantno do "drugačnih", kot bi si želeli, kar lahko vidimo že, če se ozremo k našim sosedom in nekdanjim bratskim narodom. Največ sovraštva do istospolno usmerjenih so v preteklosti pokazali v Beogradu, kjer homoseksualnost nekateri še vedno označujejo za vrsto bolezni in sramoto za Srbijo, protestov zoper parado pa se je leta 2010 udeležilo več tisoč ljudi.

Parada se je tistega leta končala krvavo - v spopadih ob robu parade je bilo ranjenih 120 ljudi, aretirali pa so jih več kot 180. Oktobra lani je bilo še huje, saj so srbske oblasti za konec tedna, ko naj bi parada potekala, prepovedale vse javne shode v prestolnici, uradni razlog je bil povečano varnostno tveganje.

Aktivisti so medtem na drugi strani odločitev vlade ocenili kot kapitulacijo države pred huligani in nasilneži. "To je poraz za vse državljane Srbije: danes so na vrsti geji, jutri pa kdove katera manjšinska skupina," je bil takrat kritičen predstavnik organizacijskega odbora Parade ponosa. Kaj se je dogajalo v Srbiji, s kakšnimi preprekami se soočajo homoseksualci in kaj se z njimi dogaja, je v filmu Parada, ki smo si ga lani lahko ogledali v naših kinih, na lep način prikazal režiser Srdjan Dragojević.

V Sloveniji od leta 2001

Zgodovina parad v Sloveniji sega v leto 2001, ko so jo organizirali kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem od ljubljanskih lokalov, od takrat je postala tradicionalna prireditev. Tudi pri nas so bili istospolno usmerjeni v preteklosti deležni žaljivk in udarcev (med medijsko najbolj odmevnimi je bil napad na aktivista Mitja Blažiča), kar pa jim nikakor ni vzelo zanosa in upanja na bolj strpno družbo.

V sklopu tedna parade ponosa že vse od minule sobote potekajo številne prireditve, ki bodo vrhunec dosegle danes, s sprevodom po ljubljanskih ulicah.