Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je danes v Bruslju pozitivno oceno kandidature ocenil kot "dobro novico" in "pomemben korak". Obenem je opozoril, da to ne pomeni, da je proces končan in da je idrijski rudnik že uvrščen na Unescov seznam. "Lahko pa še z večjim optimizmom gledamo naprej," je poudaril.
Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden.
Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (Icomos), neodvisni nevladni organ, je danes v poročilu ocenil, da njihova analiza upravičuje vlogo za vpis idrijskega in španskega rudnika na Unescov seznam svetovne dediščine, saj je dokazana izjemna univerzalna vrednost obeh rudnikov.
Oba rudnika namreč po mnenju tega strokovnega telesa ustrezno predstavljata različne vidike kulture živega srebra, tako v tehničnem, industrijskem in gospodarskem smislu kot v urbanem, socialnem, okoljskem in toksikološkem smislu.
Icomos tako "priporoča", da se idrijski in španski rudnik živega srebra vpišeta na Unescov seznam svetovne dediščine.
Mednarodno strokovno telo sicer v poročilu med drugim ugotavlja, da je rudnik pod določenim pritiskom urbanega razvoja, in omenja problem odlaganja žlindre, ki še vedno povzroča onesnaženost voda.
Minister Turk je že v četrtek v Bruslju izrazil upanje, da bo to poročilo pozitivno, in nakazal, da se v tem primeru nadeja tudi pozitivne končne odločitve na sestanku Unesca v Sankt Petersburgu v začetku poletja.
Z vpisom rudnika na Unescov seznam bi Slovenija to svojo industrijsko in tudi kulturno dediščino po ministrovih besedah dodatno zaščitila in ustvarila še eno točko, zanimivo s turističnega in gospodarskega vidika, obenem pa bi si s tem naložila tudi nekatere obveznosti.
Z vpisom bi se namreč Slovenija, ki ima po ministrovih besedah veliko objektov, spomenikov, gradov in industrijskih objektov, ki niso dovolj dobro vzdrževani, med drugim zavezala, da bo za spomenik skrbela bolje.
Rudnik bi sicer z vpisom na Unescov seznam dobil določene vire prihodkov, ki bi omogočili, da bi zanj bolje skrbeli, a obenem bo treba za to rezervirati tudi nekaj sredstev v proračunu, je v četrtek pojasnil minister. Konkretnih finančnih ocen po njegovih besedah še ni.
Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana, a kdaj bo Slovenija podala vlogo, za zdaj še ni znano.
Slovenija je za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam v minulih letih že dvakrat kandidirala skupaj s Španijo in Mehiko ter obakrat za las zgrešila vpis na seznam. Mehika je nato od kandidature odstopila.
