Med sodelujočimi bodo Walter Baier (transform!europe), Elizabeth Dore (Univerza v Southamptonu), Sašo Furlan (DPU), Annina Kaltenbrunner (Univerza v Leedsu), Anej Korsika (DPU), Marko Kostanić (Center za delavske študije, Zagreb), Primož Krašovec (DPU), Domagoj Mihaljević (Zagreb), Catherine Samary (Univerza Paris Dauphine), Jan Toporowski (SOAS), John Weeks (SOAS) in Mislav Žitko (Center za delavske študije, Zagreb). Celoten program si lahko najdete spodaj in naspletni strani Prvomajske šole.
Koncept Prvomajske šole
Trenutna finančna in gospodarska kriza, katere simbolni začetek običajno postavljamo v leto 2008, ko je v Združenih državah propadla investicijska banka Lehman Brothers, je kmalu presegla meje države svojega izvora in se prek mednarodnih finančnih in trgovinskih trgov razširila na preostanek sveta. Svoj evropski izraz, ki nas zaradi očitnih razlogov še posebej zadeva, je v okvirih evroobmočja dobila v obliki dolžniške krize, ki je najprej prizadela periferne države evroobmočja, kot so Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija (t. i. skupina PIIGS). Vendar so tesne finančne povezave, notranja trgovinska neravnovesja in neugodno razmerje političnih sil, ki je preprečilo pravočasno izvršitev potrebnih institucionalnih prilagoditev in političnih ukrepov, močno ogrozili tudi obstoj evroobmočja in Evropske unije v celoti. Na ravni posameznih držav pa dolžniška kriza postopoma dobiva tiste uničujoče razsežnosti, ki smo jim bili priča že v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je zajela predvsem države tretjega sveta oziroma države v razvoju, tokrat pa posega po samem osrčju razvitih držav evroobmočja ter s tem pod vprašaj postavlja vzdržnost regionalne pa tudi svetovne politično-ekonomske ureditve.
Namen letošnje prvomajske šole bo podrobno raziskati položaj držav na evropski periferiji v luči dvojne krize neoliberalnega kapitalizma in evropskih integracij ter na tej osnovi premisliti možne politične strategije, ki si za svoj končni cilj postavljajo sicer nacionalne meje še zmeraj presegajočo, a socialno in okoljsko bolj vzdržno politično-ekonomsko ureditev.
Osnovne teme Prvomajske šole
Politično-ekonomska logika finančnih kriz: Ali lahko na finančne krize gledamo kot na naključni eksces sicer stabilnega kapitalizma, kot na posledico samostojnega delovanja moralno sprevržnih posameznikov iz finančnega sektorja, kakor trdijo ekonomisti iz prevladujoče neoklasične šole? Ali pa je finančne krize morda nujno misliti v okvirih normalnega delovanja kapitalizma? In če drži druga opcija, se moramo vprašati, katera besedila, avtorji, teorije in koncepti nam lahko ponujajo najboljši uvid v nastanek in razvoj trenutne in tudi ostalih finančnih kriz.
Zgodovinsko-geografski pristop k analizi trenutne finančne in gospodarske krize: Uveljavljene razlage trenutne krize njene začetke prepoznajo v ameriškem nepremičninskem balonu, ki se je napihoval večino prejšnjega desetletja. Alternativni uvidi, ki jih razvijejo denimo predstavniki postkeynesianske, marksistične ali svetovnosistemske šole, se od prvih razlikujejo tako po časovnem kakor po geografskem obsegu analize. Kateri zgodovinski in geografski analitični okvir je tedaj najprimernejši za razumevanje trenutne finančne in gospodarske krize? In kakšne posledice ima uporaba različnih zgodovinskih in geografskih analitičnih okvirov za oblikovanje strategij izhoda iz trenutne krize?
Kritični pogledi na evropske integracije: EU je bila bolj ali manj odkrito spočeta z namenom zagotavljanja čim ugodnejših pogojev za stabilno in neovirano akumulacijo industrijskega in finančnega kapitala, vendar so jo pri tem dolgoročno onemogočila njena temeljna protislovja. Evroobmočje, na primer, v nasprotju s primerljivo ameriško monetarno unijo muči »neravnovesje med fiskalno heterogenostjo in monetarno homogenostjo« (Costas Lapavitsas), ki je postavljeno na temelje »neenakomernega vzorca evropskega gospodarskega razvoja« (Joachim Becker). V okviru tega vsebinskega sklopa si bomo ogledali EU kot neoliberalni projekt, njene začetke in razvoj ter temeljna protislovja.
Prognoza in možne politične strategije izhoda iz krize: Zadnji in najpomembnejši sklop letošnje prvomajske šole bo namenjen premisleku že obstoječih in oblikovanju novih predlogov za izhod iz trenutne krize, pri čemer bo poudarjena perspektiva držav z evropske periferije. Obravnavali bomo tako predloge, ki si prizadevajo zgolj za reformo obstoječe politično-ekonomske ureditve, na primer v smeri močnejših institucij EU in skupne države blaginje (najodmevnejši je t. i. »skromni predlog« Yanisa Varoufakisa in Stuarta Hollanda), kakor predloge, ki kažejo ven iz obstoječe ureditve, a se razlikujejo glede Evropske unije kot možnega institucionalnega izhodišča teh bolj temeljitih sprememb (ključna je razprava med Costasom Lapavitsasom in Michaelom Hussonom na straneh revij International Viewpoint in Socialist Register).
Program
Četrtek, 26.4.2012
Večerni program
18.30: uvodno predavanje Catherine Samary - Evropska kriza v luči večdimenzionalne sistemske krize / The European Crisis within a multidimensional systemic crisis, Menza Pri Koritu
20.00: večerja v Rdeči kuhinji, [A]Infoshop
Petek, 27.4.2012
Dopoldanski program, [A]Infoshop
11.00: Domagoj Mihaljević - Izgradnja kapitalizma z evropskimi potezami / The Making of Capitalism with European Characteristics
11.45: Mislav Žitko - Vrnitev k nerazvitosti: finančna liberalizacija in izvozno usmerjena strategija rasti na Hrvaškem / Reclaiming Underdevelopment: Financial Liberalization and Export-led Growth Strategy in Croatia
12.30: polurni odmor
13.00: Marko Kostanić - Evrokriza iz perspektive periferije: levica med teoretsko koherentnostjo in pomanjkanjem političnega vpliva / The Eurocrisis from a Peripheral Perspective: The Left between Theoretical Coherence and Lack of Political Impact
13.45: Elizabeth Dore - Latinoameriško bolivarjansko zavezništvo ALBA (Zora): Eksperiment v napredni integraciji / ALBA (Dawn) Latin American Bolivarian Alliance: An Experiment in Progressive Integration
Večerni program
18.30: predavanje Johna Weeksa - »Svobodni« trg in vzpon evro-fašizma / “Free” Markets and the Rise of Euro Fascism, Menza Pri Koritu
20.00: večerja v Rdeči kuhinji, [A]Infoshop
Sobota, 28.4.2012
Dopoldanski program, [A]Infoshop
11.00: Anej Korsika - Varčevalni ukrepi kot forma razrednega boja / Austerity Measures as a Form of Class Struggle
11.45: Sašo Furlan - Izstop iz evrskega območja in devalvacija valute – progresivna ali regresivna strategija za Grčijo? / Exit from the Eurozone and the Devaluation of Currency – Progressive or Regressive Strategy for Greece?
12.30: polurni odmor
13.00: Primož Krašovec - Družbeni učinki ukrepov za dvig konkurenčnosti v EU / Social effects of the measures to increase competitiveness in the EU
13.45: Annina Kaltenbrunner - Periferne države v evroobmočju: kakšne so možnosti? / Peripheral Countries in the Eurozone: What are the Options?
15.00: kosilo v restavraciji Kavalino
Večerni program
18.30: predavanje Jana Toporowskega - Reševanje krize v evrskem območju / Resolving the Crisis in the Euro-zone, Menza Pri Koritu
Nedelja, 29.4.2012
Dopoldanski program, [A]Infoshop
11.00: Okrogla miza - Neoliberalizacija skozi evropske integracije / Neoliberalisation Through European Integration
13.00: predavanje Walterja Baierja - Stavke, mobilizacije in dialog političnih in družbenih sil / Strikes, Mobilisations and Dialogue of Political and Social Forces
Večerni program
18.30: Premiera filma režiserke Nike Autor - V deželi medvedov
20.00: večerja v Rdeči kuhinji, [A]Infoshop
21.00: zabava ob zaključku Prvomajske šole in 15. letnika DPU, Menza Pri Koritu
