Torej napoved konca kariere? "Kakšna napoved, to je evidentno! Saj pri 61 letih človek ne more biti v prihajanju, temveč le v odhajanju!" Ko bo na onkološkem inštitutu "kvalitetno drogiran", pravi, namerava predvsem poslušati glasbo in brati. A se mu tja še ne mudi, zdaj je še čas "za umirjeno postajanje ob odhajanju, za srečevanje ob razstavljanju, poravnavanje dolgov z občutnim honorarjem, ki ga bo dala močna, a dovolj elastična javna ustanova", gostiteljica njegovega dogodka "podtalja".

Brecljevanje, ki se začne danes, bo sedemdnevna neprekinjena dejavnost in prisotnost Marka Breclja v Cankarjevem domu. Ponoči ga boste našli v šotoru na terasi Cankarjevega doma, čez dan pa v Mali galeriji CD, kjer se bo samorazstavil na "resničnostni razstavi" Middle Brother, ki jo bodo snemali in neposredno predvajali na spletu. Ob glavnem eksponatu Marku Breclju so na programu še srečanja z izbranimi sogovorniki, predvajanje posnetkov, glasba, druženje, nenapovedani mehkoteroristični performansi ter dva posebna koncerta: četrtkovo Tortnjenje z legendarnim Istranom Francijem Blaškovićem in skupino Gori ussi Winnetou (ki sicer ne nastopajo več, a so za Breclja naredili izjemo), prekmurskim kantavtorjem Danijem Kavašem in skupino Tudosuk iz Budimpešte, pa še koncert Mojstru, ker me je odkril, nedeljski nastop samega Breclja, posvečen Bojanu Adamiču.

Ni skrivnost, da je glavni nastopajoči že leta v nezavidljivi finančni situaciji. Po trinajstih letih osebne "socialne neozemljenosti" je lani jeseni Mestna občina Koper za tretjino zmanjšala sofinanciranje centra, ki ga vodi. Tudi zato bo del sporeda iskanje podporništva in zbiranje prostovoljnih prispevkov, med drugim tudi avkcija. Na voljo bodo lesene skulpture za sklad Ivana Volariča - Fea, trije fičoti in dve glinasti glavi, Brecljeva in glava direktorja Urada za mladino Petra Debeljaka: "Da vidimo, katera več velja!" Več o sedemdnevnem dogajanju sledi v pogovoru, ki smo ga na željo sogovornika opravili dopisno.

V zadnjih letih vas poznamo predvsem kot soorganizatorja kulturnega življenja v Kopru. Kako to, da ste se po dolgem času odločili za nastop v Ljubljani in to s tako obsežnim, kompleksnim in fizično zahtevnim projektom? Iz česa ste izhajali in kaj je bilo vaše primarno gonilo?

Res dvaindvajseto leto predsedujem Društvu prijateljev zmernega napredka, ki oblikuje vsebine in dejavnosti v Mladinskem, kulturnem, socialnem, multimedijskem in medgeneracijskem centru (MKSMC) sredi starega mestnega jedra Kopra - Capodistrie. Ves ta čas kot kantavtor nastopam med Romunijo in Atlantikom, kandidiram na lokalnih volitvah in naša stranka Akacije je Eleno Pečarić predlagala za predsednico Republike Slovenije; sem avtor tehnologije mehkega terorizma in vsaj od leta 1999 naprej vodim Ustanovo nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon, ki je nedavno objavila knjigo Na trdna tla. Koliko in kako me poznate, je predvsem odvisno od prevladujočih medijev. V štiridesetih letih delovanja je to moj tretji intervju za časopis Dnevnik. Pred dobrima dvema letoma me je Bogdan Benigar povabil, da sem prvič zadnjič peligral v Cankarjevem domu. Od takrat štejem, da sem na tržišču. Z Brecljevanjem pa začenjam večletni projekt Štetje v jeseni. V upanju brez razloga poskušam prodirati do zavesti javnosti in postati nezadolžen poslovni subjekt.

Kaj predstavlja Marko Brecelj kot umetniški eksponat? Kaj s svojim telesom in fizično prisotnostjo ponuja občinstvu na ogled?

S sodelavcema bom sedem dni med 11. in 19. uro v Mali Galeriji CD na razstavi Middle brother izpostavljen obiskom ljudi, ki jih bo zanimalo moje - naše - delovanje. Počutiti se hočem kot brat, ki je sredi razstave o svojem življenju, ki je med človekoma, s katerima sodeluje in z njima sprejema najraje naklonjene ali pa vsaj radovedne ljudi. "Nadzorovalo" oziroma beležilo nas bo "oko-uho velikega brata", opazoval nas bo lahko kdor koli. Bistvena komponenta resničnostne razstave bo druženje. Javne osebe se bomo na "ogled postavile".

Nisem si predstavljala, da bi lahko bili privrženec resničnostne umetnosti. Kot obiskovalka se počutim precej nelagodno, ker bom ob vhodu v Malo galerijo CD tudi sama snemana in tako "razstavljena". Želite pri obiskovalcih spodbuditi ta občutek nelagodja in ujetosti?

Mogoče bo "resničnostni koncept" odbil tiste, ki hočejo zgolj zasebno (inkognito) prisostvovati javnemu dogajanju. Mogoče si bodo razstavo ogledovali od doma preko računalnika na spletni strani www.brecljevanje.org. Če nam bodo pisali o svojih vtisih na drustvo@dpzn.org, bodo s tem dejanjem prišli med dejavne v projektu. Mehkega terorista vprašujete, če hoče vzbuditi nelagodnost?

Brecljevanje bo začetek petletnega projekta Štetje v jeseni, s katerim naj bi, kot ste dejali, zbrali sredstva za pokojnino. Koliko je potrebno za udobno življenje v jeseni in kako to zbrati v obdobju brezkompromisnega varčevanja?

V naslednji petletki hočem doseči mesečne prejemke med 1000 in 1500 evrov (zdaj so med 300 in 400 evrov). Leta 2017, če bom še živ, hočem na transakcijskem računu imeti svojih 5000 ali 10.000 evrov, če bodo evri še obstajali kot valuta. Zdaj imam na računu 20 evrov, dolgujem pa jih 5750 - dolgovi sedanji soprogi in neplačane alimentacije prejšnji v to niso všteti. Tak je moj zmerni načrt. Tistega, kar je napisala ena krava za Žurnal, da hočem zaslužiti med 1000 in 15.000 evrov, nisem nikoli mislil niti izgovoril. Na spletni strani www.dodogovor.org je posnetek konference za novinarstvo. Posnetek si je zapomnil resnico. Neresnica pa je lahko plod novinarske površnosti ali pa zlonamernosti.

Spomnim se vašega nastopa na Metelkovi lani poleti, ko ste publiki razdelili svoj honorar v bankovcih po pet evrov - ste dobili kaj nazaj? Kaj se vam je zdelo, kakšen odnos do denarja imate vi in kakšnega vaše občinstvo?

"Eurordiranje Metelkove" ni bilo deljenje honorarja, ampak je bilo pranje oziroma očiščenje bankovcev po pet evrov. 280 evrov je v avionih poletelo proti gledalkam in gledalcem, 135 pa so jih prinesli nazaj in vrgli v rumeni poštni nabiralnik z napisom "Prostovoljni prispevki DPZN". Sumljiv denar Gale hale je postal snažen s "filtracijskim" postopkom skozi roke občinstva in predvsem zaradi odločitev obiskovalk in obiskovalcev. Moj odnos do denarja je bil torej načelen, odnos občinstva pa je bil načelen (za 135 evrov) in pragmatičen (za 145 evrov).

Pred letom ste padli na kolena pred Cesarjem Popovičem, ker naj bi cesarji razumeli samo tak način sporazumevanja. Tudi v Ljubljani bo nekaj "kolenovalnih pohodov" - zakaj in pred kom?

Pred mimoidočim Pilotom koprske demokracije sem prvič pokleknil sredi novembra 2011 v Verdijevi ulici. S poklekanjem mu od takrat naprej sporočam, da se zaradi njegovega nezdravega odnosa oziroma stališča okoli njega nabirajo same pokleke. V strogem mestnem jedru Cesarstva Zorana Jankoviča želim s svojim klobukom (s stolom iz Mussolinijeve dobe, na katerem je kartonski Boris Popovič) pritegniti pozornost na Brecljevanje, obenem pa nazorno sporočati, da mi vladanje tipkalnega orkestra Borisa Popoviča in njegovega kroga poslušnic in poslušnikov preseda. "Do ovde mi se popeo!" se reče v jeziku njegovega očeta in moje matere.

Včasih se mi zdi, da vam ni mar za medije, včasih pa, da se zelo dobro zavedate njihovega pomena in jih tudi s pridom uporabljate. Danes ste mi rekli, da bova naredila fotografijo s fičotom in kronico na glavi, zaradi katere se bo časopis dobro prodajal. Torej, kdo koga tukaj izrablja, mi vas, da bomo prodali svoj izdelek, ali pa vi nas, da boste prodali svojega?

Prepričan sem, da odgovori in fotografija z mojim novim salonskim pokrivalom pomagajo vašemu mediju biti zanimivejši. Dokaj verjetno je tudi, da bo objava tega intervjuja nekoliko povečala obisk četrtkovega Tortnjenja in nedeljskega Mojstru, ker me je odkril!. Prav gotovo pa so lastniki Dnevnika na najboljšem. Vas izkoriščajo tako, da vam za članek dajo mezdo, mene pa tako, da me ne plačajo z denarjem, ampak z morebitnim učinkovanjem njihove lastnine. Vas in mene druži hvaležnost, ker sva imela priložnost biti izkoriščana.