Drobne sonde, ki so jih poslali skozi majhne luknje, izvrtane v fresko Giorgia Vasarija, so zasledile črno barvilo, ki ga je Leonardo da Vinci uporabljal pri nastajanju Mone Lize. "Podatki nam dajejo veliko upanja,“ je kot poroča BBC povedal vodja projekta Maurizio Seracini. Zgodovinarji na tiskovni konferenci v Firencah pa so poudarili, da izsledki raziskave še niso dokončni in da bo treba opraviti še podrobnejšo kemično analizo.
"Čeprav smo šele v začetni fazi raziskave in je potrebno še veliko dela, da bomo razkrili skrivnost, pa vse kaže, da smo na pravi poti,“ je rekel Seracini, z kalifornijske univerze v San Diegu. Sonde so na zidu za Vasarijevo fresko odkrile tudi rdeč lak in rjavo barvilo.
Seracini meni, da se za Vasarijevim delom skriva da Vincijeva nedokončana freska, ki prikazuje bitko pri Anghiariju. To fresko, ki jo imajo nekateri za eno njegovih najboljših umetniških del, naj bi da Vinci začel slikati leta 1504, a je pozneje projekt opustil zaradi težav s svojo eksperimentalno slikarsko tehniko. Prostor v Palazzi Vecchii so pozneje prenovili in Vasari je svojo fresko naslikal leta 1563.
Seracini pravi, da Vasari verjetno ni želel uničiti da Vincijeve freske in jo je zato zazidal z novim zidom, na katerega je naslikal svoje delo. To njegovo teorijo je delno podžgala tudi najdba na Vasarijevi freski - eden izmed vojakov namreč v roki drži majhno zastavo, na kateri piše: "Kdor išče, ta najde."
Strokovnjaki nasprotujejo
Nedavno odkritje v Firencah pa je v strokovnih krogih povzročilo nemalo negodovanja. Nekateri umetnostni zgodovinarji celo podpisujejo peticijo, ki bi zaustavila nadaljnja raziskovanja še neodkritega dela, saj vrtanja uničujejo Vasarijevo fresko, opozarjajo. Umetnostni zgodovinar Tomaso Montanari, ki je vodja nasprotnikov raziskave poudarja, da vir raziskave ni kredibilen in da ni trdnejših dokazov, da bi odkrito delo lahko povezali z Leonardom da Vincijem. "Manjkala neodvisna skupina strokovnjakov, ki bi lahko ocenila za kaj gre,“ še pravi Montanari.
