Po besedah Železnikove, konservatorke z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), so pri začetnem raziskovanju hiše odkrili, da gre pri tej pravzaprav za dve skoraj enaki zgodnjebaročni arhitekturi iz 17. stoletja, ki so ju v 19. stoletju, ko je njen lastnik postal pisatelj in odvetnik Janez Mencinger, združili.
Pri podrobnejših raziskavah so nato ugotovili, da sta hiši vključevali starejše objekte, ki jih glede na najdbe uvršajo vsaj v konec 15. stoletja, če ne še v srednji vek. Ob obnovi nadstropij severne hiše pa so pod baročnim ometom pred tednoma odkrili po njeni oceni izjemno poslikavo, ki se je na vodoravnem pasu treh sten ohranila razmeroma dobro.
Gre za portrete moških in žensk ter v enem primeru tudi para ženske in moškega, po njihovih oblačilih pa lahko freske z gotovostjo označijo za renesančne, najverjetneje iz druge polovice 16. stoletja. S pomočjo dveh upodobljenih grbov bodo tudi lahko razvozlali, koga upodabljajo, je pojasnila konservatorka.
Ker je bilo Krško v navedenem obdobju močno središče protestantizma, v mestu in njegovi okolici pa je prebivalo več protestantskih plemičev in uglednežev, bi omenjene freske morda lahko povezali z njimi, je dodala Železnikova in dodala, da jih bodo zaščitili, zavarovali in ohranili na licu mestu, dela pa zaključili v drugi polovici leta.
Kot je dejala kustosinja Mestnega muzeja Krško Alenka Černelič Krošelj, je Mencingerjevo hišo pred letoma odkupila tamkajšnja občina. Njena celotna obnova bo stala približno tri milijone evrov, dobro polovico za naložbo pa so dobili evropskega denarja.
Ob zaključku obnove bodo njene prostore namenili pisarnam krške fakultete in pritlični del storitveni dejavnosti. V enem od prostorov bodo uredili Mencingerjevo spominsko sobo, v delu prostorov pa po vzoru graškega mestnega arhiva še tako imenovani center žive industrijske dediščine, je Černelič Krošljeva še povedala za STA.
