Kot je na današnji novinarski konferenci povedala Petra Bauman iz ekipe Ključi mesta, v mesecu marcu pripravljajo vrsto dogodkov, ki se ukvarjajo s "prostori individualnega, kolektivnega in fiziološkega spomina".

Med večjimi dogodki bo najprej 3. marca na Koroški ulici 21 zaživela Mestna izpovednica, v kateri bodo obiskovalci lahko spregovorili o Mariboru kot Evropski prestolnici kulture (EPK). Po vzoru resničnostnih šovov bo do konca leta odprta 24 ur na dan, v njej pa bosta le stol in kamera, ki bo posnela izpoved. Izbor posnetkov bo prikazan na spletni strani zavoda Maribor 2012.

V Sinagogi Maribor bo 6. marca humanistični simpozij Koncepti in podobe duše, ki bo spremljal fotografsko razstavo Dušana Šarotarja. S ciklom predavanj bodo po besedah Šarotarja poskušali "odpreti razpravo o zamolčani, celo tabuizirani tematiki duše", izhodišče bo nudila analiza umetniških besedil.

Med 9. in 23. marcem bo v produkciji Zavoda Maska Ljubljana na Slomškovem trgu postavljena inštalacija Zidova objokovanja, ki predstavlja nadaljevanje ukvarjanja umetnika Janeza Janše, prej imenovanega Emil Hrvatin, z zidovi kot začasnimi konstrukti v javnem prostoru. Dva ledena zidova rdeče in črne barve se bosta talila v vodnjak v obliki zemljevida Slovenije. Vzporedno bodo v preddverju SNG Maribor postavljeni trije lakrimatoriji oziroma, kot je danes pojasnila Urška Comino, "prostori, kjer se človek lahko razjoče".

V nekdanji kinodvorani Partizan, ki sameva že več let, bo Pokrajinski muzej Maribor 14. marca postavil razstavo Svet na dlani. Na njej bo javnosti prvič v celoti prikazal zbirko več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od 17. do 20. stoletja. "Želimo prikazati raznovrstnost kositrnih figur, ki nimajo le vojaškega značaja," je povedala vodja projekta Valentina Bevc Varl.

Z razstavo Nemci in Maribor bo po dolgih letih znova zaživela nekdanja Velika kavarna na Glavnem trgu, ki je bila po drugi svetovni vojni spremenjena v casino. V letošnjem letu bo ta mogočna stavba ob Glavnem mostu gostila še dve razstavi in knjižni sejem.

Razstava, ki jo bodo odprli 15. marca, po besedah etnologinje Jerneje Ferlež govori o Nemcih v Mariboru v obdobju med leti 1846 in 1946. Predstavljala naj bi proces oblikovanja dveh nacionalnih skupnosti v mestu ter osvetljevala prisotnost in vlogo Nemcev v mariborskem političnem, kulturnem, gospodarskem in vsakdanjem življenju v različnih časovnih obdobjih in različnih zgodovinskih kontekstih. To bo prva celostna predstavitev te tematike v Mariboru, pri čemer pa se po besedah Ferleževe ne želijo spuščati v "vrednotenje ali prevrednotenje".