Štulić, ki je skupino Azra ustanovil v Zagrebu konec 70. let minulega stoletja, že več kot četrt stoletja živi na Nizozemskem in se ne pojavlja v javnosti. Njegov tiskovni predstavnik Zoran Živković je za portal Index.hr potrdil, da je skupina ameriških in evropskih odvetnikov sprožila spor proti založbi Croatia Records.

Zagrebška založba je dedinja nekdanjega Jugotona, ki je imel kratkoročne pogodbe s Štulićem za objavo Azrinih skladb. Pogodbe na koncu niso podaljšali, s trženjem glasbe pa so nadaljevali, opozarja glasbenik, ki je zaznamoval 80. leta jugoslovanske popularne godbe. Med drugim je poudaril, da sta pred vojno izšli zgolj dve njegovi zgoščenki, po vojni pa vse ostale.

Štulić je opomnil, da je od leta 1981 svojo glasbo avtorsko zavaroval kot Azra Music, kot je zapisano na vseh njegovih naslednjih albumih. V sporočilu opozarja, da je avtorske pravice po vojni zadržala Croatia Records, ne da bi Azro Music sploh omenjala. Trdi, da hrvaška agencija za varstvo avtorskih pravic (Zamp) še zmeraj služi s prodajo glasbe njegove nekdanje skupine. Dodaja, da je Croatia Records prodala licenco za Azrine plošče tudi srbskemu Pinku in še nekaterim založbam. Preko Živkovića je Štulić še sporočil, da je zadnje izplačilo v vrednostni 2000 evrov od Jugotona prejel leta 1990.

Štulić zahteva 12 milijonov evrov in 12-letne obresti

"Če so mi že vzeli kolesa, naj si ne lastijo celotnega avtomobila," je med drugim zapisal Štulić, ki je ob tem spomnil, da je pred vojno uradno prodal najmanj milijon izvodov svojih plošč, za katere je prejel "zgolj 250.000 evrov". "Za prodane izvode do leta 1990 zahtevam 12 milijonov evrov, tako kot 12-letne obresti na teh 12 milijonov, plus odškodnino za prevaro, krajo avtorskih pravic in za nezaslišano izkoriščanje v zadnjih 12 letih," zahteva glasbenik. S Croatia Records se na Štulićeve obtožbe zaenkrat niso odzvali.

Štulić se je rodil leta 1953 v Skopju, odraščal pa je v Zagrebu, kjer je tudi zaslovel kot eden glavnih akterjev jugoslovanskega novega vala. V Utrecht se je preselil leta 1986, na samostojno glasbeno pot pa je stopil leta 1989. Po izbruhu vojne se je zavil v molk in zavrnil vsa povabila, naj se vrne v Zagreb ali Beograd. Ena redkih informacij, ki so krožile o njem, je bila, da se ne ukvarja več z glasbo, temveč s prevodi grških epov Ilijada in Odiseja.

Na Hrvaškem so ga znova odkrili po vojni, v prejšnjem desetletju pa se je ponovno vzbudilo zanimanje za fenomen Azra. Nekdanji člani Azre so odigrali vrsto koncertov z naslovom "Pozdrav Azri", kar Štuliću prav tako ni bilo po volji. "Štulić je bil za hrvaško rock glasbo tisto, kar je bil Krleža za hrvaško književnost," je izjavil pisatelj Miljenko Jergović na eni od okroglih miz o Štulićevem vplivu na hrvaško kulturo.