Slovenci smo uspeli obstati in doseči raven razvitega, izoblikovanega evropskega naroda. "To raven smo dosegli, ni pa videti, da smo se otresli provincialne ozkosti in zaverovanosti vase, predvsem pa klečeplazenja pred tujim," je opozoril Petrič. Prepričan je, da se Prešeren - svobodomiseln, zazrt v evropski prostor, daleč presegajoč slovensko provincialno mentaliteto, nepohlepen za denarjem, svoboden duh s širokim znanjem, vizijo in humanizmom - v takšni družbi ne bi dobro počutil.

Po tem, kakšen je bil Prešeren kot človek, pesnik in pravnik si Petrič upa trditi, da je v sebi nosil občutek za pravičnost, torej za pravno državo. Zato Petrič dvomi, da bi Prešeren uspel v današnji slovenski družbi pohlepno zadrtih, zazrtih v svet materialnih dobrin, v družbi nastopaštva, poslovniške in druge elite s premalo želje po skupnem dobrem in s premalo človeške empatije. Petrič je v svojem govoru slovensko državo in družbo večkrat označil kot dolino šentflorjansko.

Bodoči superminister po prihodu v Cankarjev dom tarča ostrega napada kulturnikov

Žekš: Kultura je v tem kriznem času izjemno pomembna

V tem kriznem času je po mnenju ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Žekša kultura izjemno pomembna, in sicer predvsem v smislu, da bi bili ljudje bolj kulturni, prijateljski ter bi se znali bolje pogovarjati. "Če bomo tu našli kulturno moč, se ne bomo skregali in bomo živeli naprej, sicer bo hudo," je za STA dejal minister.

Glede trenutnega položaja kulture v Sloveniji je Žekš dejal, da je slovenska kultura zdrava, močna in z veliko tradicijo ter bo živela naprej. Prave zveze dogajanje glede ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo s samo kulturo po njegovem mnenju nima.

Podobnega mnenja je tudi Petrič, ki je poudaril, da je položaj kulture odvisen od kulturnih ustvarjalcev, od vzdušja in od odnosa politike ter naroda do kulture in ne od tega, ali ima svojega ministra. "Ampak določene stvari imajo v življenju naroda in posameznika simbolni pomen in kolikor gre za ta simbolni pomen, očitno Slovencem in kulturnikom ministrstvo za kulturo veliko pomeni. Zato mislim, da bo vlada, ki ima vso pravico, da se organizira kot hoče, vendarle razmislila, kaj je najbolj pametno," je izpostavil.

foto: Primož Knez

Petrič: Kultura je del naše nacionalne eksistence

Spomnil je, da je bila kultura na Slovenskem skupaj z jezikom hrbtenica našega obstoja. "Kultura je del naše nacionalne eksistence, ampak v tej tekmi modernega sveta moramo biti narod v pravem pomenu besede," je dejal Petrič in kot enega izmed izzivov v tej tekmi navedel, da bi živeli skrajno racionalno. Ob tem je spomnil, da imamo Slovenci kot dvomilijonski narod, vse kar imajo veliki narodi, med drugim akademijo znanosti, velik parlament in dve operi.

Petrič je obljubil, da bo prihodnje leto v Vrbo k rojstni hiši pesnika in pravnika skušal pripeljati tudi vseh svojih osem kolegov, ustavnih sodnikov. Vendar le pod pogojem, da bodo v Žirovnici rešili "neroden, majhen in nepotreben spor" s sosedom Prešernove hiše. Župan Leopold Pogačar je danes sicer zatrdil, da se bodo trudili najti rešitev. V tem duhu bodo 1. marca s predstavniki ministrstva in zavoda za varstvo kulturne dediščine skušali najti možnost za prestavitev javne poti.

Letošnje prireditve ob Prešernovi rojstni hiši se je zaradi mraza sicer udeležilo nekoliko manj ljudi kot lani. Tako so do proslave našteli tudi le 200 pohodnikov po poti kulturne dediščine, ki jo vsako leto nadgradijo z dodatnimi vsebinami. Letos so se posvetili 50-letnici smrti Frana Saleškega Finžgarja.

Recital Prešernovih pesmi je letos potekal v protestnih tonih

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je tudi letos kulturni praznik obeležilo z branjem Prešernovih pesmi pod njegovim kipom, vendar je to tokrat potekalo v protestnih tonih. Nagovoru ljubljanskega podžupana Aleša Čerina je sledila Zdravljica v interpretaciji igralca Marka Simčiča ter protestna izjava KOKS proti ukinitvi ministrstva za kulturo.

Čerin je uvodoma poudaril, da "Prešernova zapuščina niso le besede, prelite v verze, pač pa tudi aktualno sporočilo vsem, ki ljubimo slovensko besedo", in ki smo se, kot je citiral Prešerna: "zbratli, ker dobro v srcu mislimo". Poudaril je, da je bil največji slovenski pesnik pomemben tudi za prestolnico, saj je v svojih delih večkrat ovekovečil Ljubljano.

Simčič je na oder povabil nekdanjega predsednika Združenja dramskih umetnikov (ZDUS) Aleša Jana, ki je bil pobudnik prvega recitala leta 1986. Jan je spomnil na začetke recitala in njegove cilje, med katerimi je spomnil na promocijo igralca, takratni upor t.i. skupnim jugoslovanskim jedrom in ustvarjanje vzdušja za dvigovanje nacionalne samobitnosti. Ob tem je poudaril, da so imeli takrat podporo političnih veljakov, ki so jih nagovorili z besedami: "Kultura je naše orožje".

Danes pa kultura po Janovih besedah "nima orožja", izgublja simbolni pomen in na žalost veljajo Prešernovi verzi: "Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso jih budila, umolknili so pesem sladki glasi".

Janovim besedam je sledil Krst pri Savici v interpretaciji Violete Tomič, Maje Sever in Vita Weissa ter druge Prešernove pesmi, ki so jih recitirali igralci. Med njimi so bili Sandi Pavlin, Jožef Ropoša, Marijana Brecelj, Jerca Mrzel, Jožica Avbelj, Sergej Ferrari, Uroš Maček in Rok Kravanja. Za skupinsko slikovito interpretacijo Povodnega moža so se odločili Tina Vrbnjak, Ivan Peternelj in Blaž Šef. Recital pa tudi tokrat ni minil brez Štefke Drolc in njene interpretacije Nezakonske matere.