Kot je poudaril Türk, je bilo 19. stoletje zelo pomembno za razvoj slovenskega naroda. Prešeren in njegov krog ustvarjalcev so slovenski jezik in literarno ustvarjalnost dvignili na najvišjo evropsko raven. "Od takrat naprej je razvoj slovenskega naroda šel na nove ravni kulture in naposled v politični razvoj, ki nas je pripeljal do naše državnosti," je spomnil predsednik.

"Slovenska kultura in poezija sta spremljali vse najpomembnejše trenutke v razvoju našega naroda - vznesene in zmagovite, pa tudi tiste, ki so bili označeni z negotovostjo, včasih tudi z občutkom tragedije in žalosti," je dejal Türk in dodal, da nam je v takih trenutkih vselej prav kultura pomagala narediti korak naprej.

Foto: Jaka Adamič

Tudi v sedanjih časih negotovosti lahko kultura najbolj pomaga pri premagovanju dvomov, je prepričan Türk. Ob tem je opozoril, da je kultura celovit sistem vrednot, ki nas združujejo v narod, skupnost in državo. Če bomo te vrednote gojili in skrbeli za medsebojno spoštovanje in skupaj premagovali težave, "potem bomo uspešni in vredni tega, kar nam je zapustil Prešeren - veličastne umetniške stvaritve, ki so za vselej zaznamovale slovenski narod".

Petrič v Vrbi kritičen: Ni videti, da smo se otresli klečeplazenja pred tujim

Predsednik je še dejal, da vsi obiskovalci prireditve Prešernov smenj čutijo slovensko kulturo in dajejo jasno podobo, kako je prav kultura bistvena prvina naše skupne identitete. V desetih letih se je Prešernov smenj utrdil kot tradicionalno praznovanje dneva kulture v Kranju ter prerasel v eno največjih prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.

Prešernova hiša (foto: Jaka Adamič).

"Četudi je Prešeren v Kranju preživel le zadnji dve leti življenja, mu je vtisnil neizbrisen pečat, tako se je uveljavi tudi slogan Kranj - Prešernovo mesto," je dejal kranjski župan Mohor Bogataj in zagotovil, da se v Kranju zavedajo pomena kulturnih dobrin in skrbi za objekte stavbne dediščine. Tako je lani zaživela nova knjižnica, obnovljen je kompleks gradu Khislstein, s programi pa bodo v kratkem napolnili tudi obnovljene stolpe nekdanjega obzidja.

Vse kulturne ustanove v Kranju se vključujejo tudi v Prešernove smenj, ki je mozaik dogajanja, v katerem preko 600 sodelujočih s kostumi, glasbo, plesom, igro in animacijo vsaj za nekaj ur zavrti čas v 19. stoletje. Osrednji organizator je poleg kranjske občine Zavod za turizem Kranj, ki se mu ob Gorenjskem muzeju letos pridružujejo tudi Mestna knjižnica in Prešernovo gledališče Kranj ter drugi varuhi etnološke in kulturne dediščine.

Foto: Jaka Adamič

Kljub nizkim temperaturam se je že dopoldne v Prešernovem Kranju zbrala množica ljudi, ki si je ogledala bogato ponudbo na sejmu domače in umetnostne obrti, prisluhnila recitacijam Prešernovih poezij ter obiskala Prešernovo hišo in druge muzejske zbirke. Organizatorji se nadejajo, da se bo čez dan v Kranju zvrstilo več kot 20.000 obiskovalcev, kolikor jih je na kranjske ulice privabil tudi lanski, precej toplejši 8. februar.

Poleg številnih prireditev bo današnji dan tudi v znamenju dobitnikov najpomembnejših slovenskih nagrad v kulturi. Prešernova nagrajenca in dobitnike nagrad Prešernovega sklada bosta ob 15. uri v Vili Podrožnik sprejela minister Žekš in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny.

Slavnostna podelitev na predvečer

V Cankarjevem domu so na predvečer državnega praznika podelili velike in male Prešernove nagrade, ki so po besedah Skrušnyja "vstopnice za nacionalni Parnas". Skrušny je izrazil razočaranje nad ukinjanjem samostojnega ministrstva za kulturo. Dejal je, da se uresničujejo Prešernovi stihi iz Sonetnega venca: "Minuli sreče so in slave časi!"

Foto: Nebojša Tejič/STA

Skrušny, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, je v uvodu k proslavi podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in mladi državi že po pičlih 20 letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj in smiselno podstat na kateri je bila ustanovljena".

Letos 15-članskemu upravnemu odboru Prešernovega sklada poteče štiriletni mandat. Člani odbora so po besedah Skrušnyja svoje "presojevalsko" delo vseskozi opravljali z odgovorno zavestjo, "da nagrade, ki jih podeljujejo, nosijo obeležje in težo najveljavnejših nacionalnih nagrad za umetniško in kulturno ustvarjalnost".

Dobitnik nagrade za življenjsko delo

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je za svoj bogat literarni opus prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij.

Snoj in Vipotnik (foto: Luka Cjuha).

Jože Snoj (1934) je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od 1961 do 1971 je bil novinar v kulturni redakciji Dela, od 1971 do 1993 pa urednik pri Državni založbi Slovenije. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Rožančevo nagrado, Jenkovo nagrado ter dvakrat Levstikovo nagrado.

Na vprašanje povezovalke podelitve Blažke Müller Pograjc, kaj meni o Prešernu, je Snoj odgovoril, da je "Prešeren čudež slovenščine, slovenščina pa je čudež v njegovih ustih."

Vipotniku nagrada za življenjski opus

Oblikovalec Matjaž Vipotnik (na fotografiji spodaj) pa je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus na področju grafičnega oblikovanja. Vipotnikov ustvarjalni opus temelji na oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture, poleg tega je najvidnejši predstavnik tistih, ki so ponesli glas o kakovostnem slovenskem oblikovanju v svet.

Foto: Stanko Gruden/STA

Matjaž Vipotnik (1944) je študiral na Akademiji Brera v Milanu, vzporedno je obiskoval tečaj na katedri za grafično oblikovanje milanske Visoke šole za industrijsko oblikovanje Castelo Sforzo. V Ljubljani je deloval v studiu MSSV, nato v Studiu Vipotnik. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada in skupinsko Prešernovo nagrado za izvedbo predstave ob 100. letnici Ivana Cankarja.

Nagrajenci Prešernovega sklada

Trobentač Franc Kosem je nagrado Prešernovega sklada prejel za glasbeno ustvarjanje v minulih dveh letih.

Za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih je nagrado sklada prejel dirigent Stojan Kuret (na fotografiji levo).

Režiser Ivica Buljan si je nagrado prislužil za režijo predstav Macbeth po Shakespearu, Sallinger, Mala morska deklica, Ma in Al, Vampir, Lovske scene iz spodnje Bavarske, Kiklop, Werther in Mačka na vroči pločevinasti strehi. 

Igralec in kantavtor Iztok Mlakar je nagrado Prešernovega sklada prejel za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih projektov.

Upravni odbor Prešernovega sklada je s svojim petim romanom Koliko si moja? prepričal tudi pisatelj Andrej E. Skubic. 

Med dobitniki nagrade je letos tudi arhitektka Maruša Zorec, avtorica in vodja projekta Ureditev grajske pristave v Ormožu.

Protesta proti ukinitvi ministrstva

Včerajšnji dan je zaznamovala opoldanska protestna akcija sindikata Glosa, v sklopu katere so ob ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo ustanovili t. i. ministrstvo za kulturo v senci - Prešernovega spomenika.

Pred Cankarjevim domom pa so se pred državno proslavo zbrali člani in podporniki minuli teden ustanovljenega Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS), ki so pred osrednjim slovenskim hramom kulture prižigali svečke in pozvali k bojkotu državne proslave. Tako je kar nekaj sedežev v Gallusovi dvorani ostalo praznih.

Foto: Nada Mihajlović/STA

Bodoči "superminister" Žiga Turk (na fotografiji zgoraj), ki je včeraj uspešno prestal zaslišanje pred odborom, pa je ob prihodu v Cankarjev dom doživel oster napad kulturnikov. Ob njegovem prihodu so mu zapeli del Prešernove Zdravljice, po tem je bil tarča žvižgov, slišali so se tudi vzkliki "smrad, smrdiš, smrad". Posnetek dogajanja si lahko ogledate tukaj.

Simbolični zažig kontrabasa (foto: Luka Cjuha).

Včerajšnjo proslavo z naslovom "Kultura? Ja prosim. Kultura zmeraj" je umetniško zasnoval režiser in scenarist Matjaž Pograjc. Ob koncu proslave je prenos prekinila minuta molka, Müller Pograjčeva pa se je poslovila z besedami: "Kako tiho in kako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura!"