Krambergerjeva je v javnem opravičilu zapisala:
''Na tiskovni konferenci na Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani dne 26. januarja 2012 sem pred predstavniki medijev in drugimi navzočimi izrekla analogijo, ki je bila (po spominu) približno tale: '' ... da se na tej tiskovni konferenci, kjer sedim ob osebi, ki je na seji Oddelka za antropologijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem leta 2010 v ključnem trenutku podprla linijo, ki je s fakultete nezakonito odstranila kolege in kolegice, in tedanjega predstojnika, ki je neposredno in aktivno sodeloval v kadrovski čistki (jasno in glasno sem omenila, da ga. Motoh ni bila glavni agens dogajanja), počutim neprijetno, kakor bi se bržkone počutil Primo Levi na tiskovni konferenci ob navzočnosti Adolfa Eichmanna''. To izjavo, ki ima socio-historični kontekst, je nemara, z določeno površnostjo ali naivnostjo seveda, mogoče razumeti kot primerjanje ge. Helene Motoh z Adolfom Eichmannom. Ni mi šlo za osebe, ampak za moje počutje zaradi (strukturnega) razmerja med udeleženci na tiskovni konferenci. Jasno je, da ga. H. Motoh že na prvi pogled ni podobna A. Eichmannu. Kljub temu se za to aluzijo ge. Heleni Motoh opravičujem. Za podtikanja, ki jih je ga. Motoh v odgovoru na mojo izjavo izrekla takoj nato na tiskovni konferenci, se vsaj tokrat ne bom zmenila.
Obžalujem, da sem dovolila, da me je premagalo nelagodje, ki sem ga tudi javno izrekla, a človek, ki so mu na hipokritski način poskušali uničiti eksistenco in mu nezakonito vzeli zaposlitev, je kljub vsemu le človek. Žal mi je tudi, da sem ge. Motoh dala priložnost, da se tudi ona, kakor že številni drugi, loti koga izmed tistih, ki so delikte, storjene na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, identificirali in se jim uprli. O delu in publikacijah ge. Helene Motoh doslej nisem rekla nič.''
