Komel je izrazil veselje, da se je njegovo delo znašlo v družbi pravljic, čeprav filozofija po Platonovih naročilih ne sme pripovedovati pravljic, česar pa se, kot je poudaril, ni vselej držala. Osrednja naravnanost dela Bivanja je podati register filozofske govorice, ki vključuje mnogovrstnost.

Po besedah urednice Irene Miš Svoljšak delo orisuje in beleži neumestljiv smisel, ki sproža premisleke in pogovor o sebi, jeziku, pesništvu, kulturi in družbi. Komel je dodal, da je vprašanje smisla zelo aktualna tematika prav danes, ko smo priča njegovemu brisanju, česar posledica je med drugim tudi "simbolično obglavljanje kulture". Ob tem je opozoril na ogroženost jezika in nerazumevanje njegove funkcije eksistence.

Preglove Radovedne pravljice bodo mladim bralcem po besedah urednice odgovorile na vprašanja, katera črka je najboljša za začetek pravljice, zakaj so pravljice radovedne ter pojasnile razliko med pravljicami za lahko noč in za zajtrk. Glavna junaka pravljic, ki jih je ilustriral Kostja Gatnik, sta Varja in njen dedek, obdana s kopico muc. Medtem ko se Pregl z veliko mero simpatičnosti poigrava s črkami in besedami, Gatnik po mnenju urednice lovi ta duhoviti in igrivi duh besedila.

Gospod Filodendron je "privatni Butalec Andreja Rozmana Roze". Nastal je ob nikoli izveden projektu o Butalcih, iz katerih se je izcimil ta lik, je pojasnil avtor. V tokratni knjigi so zbrane štiri zgodbe. V prvi se želi Filodendron znebiti jablane na vrtu, v drugi se ukvarja z elektriko, ki jo zamenja za falota, ki mu nagaja, v tretji se jezi nad zrcalcem, v četrti pa se odpravi na morje. Pri založbi načrtujejo še dve knjigi, saj ima avtor na zalogi še osem zgodbic. Ilustracije so delo Ane Košir.

Nov knjižni projekt Lucije in Damijana Stepančič se uvršča med izvirno poučno leposlovje, namenjeno otrokom, starejšim od deset let. Stepančič je povedal, da je bil že koncept za knjigo precej zamudno delo. Nista namreč želela podajati le faktografskih podatkov, pač pa približati zgodbe o tem, kako so videli svet nekdanji raziskovalci sveta: mornarji, trgovci, kartografi, pirati, pustolovci, vladarji, znanstveniki, filozofi, umetniki in astronavti. Največ dela jima je vzelo preverjanje zgodb in podatkov. Delo tako ponuja "minimalno informacij, ki pa maksimalno stojijo", je še povedal Stepančič.