Med njunim urednikovanjem je v zbirki izšlo 31 celotnih opusov književnikov, skupno je bilo natisnjenih 228 knjig zbranih del in 11 monografij o književnikih. Štiri knjige, ki nosijo letnico 2011 in so jih pred kratkim predstavili v SAZU, so še plod Bernikovega uredniškega dela, sicer pa zbirko od lanskega leta ureja Matija Ogrin. Med tokrat predstavljenimi knjižnimi novostmi so zbrana dela Primoža Kozaka in Vladimirja Truhlarja ter monografiji o Srečku Kosovelu in Dominiku Smoletu. V zbirki Studia Litteraria, ki izhaja pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, pa so po dolgem času predstavili kakšno študijo sodobne slovenske književnosti, to je Minimalizem in sodobna slovenska kratka proza Andreje Perić Jezernik.

Nerazrešeni akademski spori

Monografija o Srečku Kosovelu je plod večletnega dela Janeza Vrečka, poznavalca Kosovelovega opusa, ki so ga odkritja v tokratni raziskavi odpeljala v novo smer razumevanja pesnikovega ustvarjanja. Vodilo ga je nerazrešeno vprašanje Kosovelovega konstruktivizma, ki povzroča akademski spor še od izdaje Kosovelovih zbranih del pod Ocvirkovim uredništvom, je pojasnil Vrečko. Monografija se ukvarja z vprašanjem gibanj, ki jim je Kosovel sledil, a jih nato zavrnil; to so zenitizem, dadaizem, ekspresionizem in nadrealizem. Vrečko je še prepričan, da je pri razreševanju omenjenih vprašanj treba upoštevati tako Kosovelovo poezijo kot njegove dnevnike in korespondenco. Brez njih naj ne bi bilo mogoče razumeti Kosovelovih zadnjih let, ko je začel "stopati prek mostu nihilizma" in ugotovil, da se bo moral usmeriti v konstruktivizem.

Goran Schmidt je svoje uredniško delo pri zbranih delih Dominika Smoleta nadgradil z monografijo o tem dramatiku in pisatelju. Smole se je v prozi posvetil malemu človeku, v dramskih delih pa ga je zanimalo predvsem vprašanje moralnega, a za slovensko kulturo ni pomembno samo Smoletovo literarno delo, je pojasnil Schmidt. Smole je bil v šestdesetih letih sourednik revije Perspektive, v sedemdesetih pa je kot upravnik in umetniški vodja položil temelje ustvarjalnega razmaha Slovenskega mladinskega gledališča, je poudaril avtor monografije. Sicer pa se Schmidt posveča še dramaturškim analizam Smoletovih del in postavlja tezo, da Smole vsebine in logike dramskega dogajanja ni črpal iz zunanjih virov, temveč iz svojega osebnega doživljanja sveta. Avtor pojasnjuje še vpetost Smoletovega dela v politično dogajanje in kritično vrednoti reinterpretacijo Smoletove dramatike po letu 1989.

Med svetom in domom

Med zbranimi deli je izšla prva knjiga iz opusa Vladimira Truhlarja (1912-1977), emigrantskega pisca slovenske povojne književnosti. V nasprotju s poezijo v "matici" se je ukvarjal z duhovno razsežnostjo izseljenstva, njegova prva pesniška zbirka s konca petdesetih let pa je bila znanilka pesniškega modernizma, je dejal Matija Ogrin. Njegovo delo je še umestil med slovensko literaturo in francosko, italijansko in evropsko kulturno okolje, izpostavil pa je tudi njegovo biblično in teološko inspiracijo. Prepletenost vseh naštetih značilnosti je tisto, kar daje posebnost in težo njegovemu opusu, meni Ogrin. Delo Vladimirja Truhlarja, ki je po vojni odšel iz Slovenije in preostanek življenja prebil kot profesor na teološki univerzi Gregoriana v Rimu, je uredil France Pibernik.

Urednik Dušan Voglar pa je pozdravil izid druge knjige zbranih del Primoža Kozaka in hkrati prve knjige njegovih dramskih spisov. "Literarna veda se je z njegovimi dramami začela ukvarjati zelo zgodaj, nato ga je postopoma obravnavala z različnimi vodilnimi poudarki, med njimi so eksistencializem, avtodestrukcija humanizma, intelektualci, revolucija, perspektivovstvo." Kljub temu se ob vstopanju v svet Kozakove dramatike kaže oprijeti njegove besedne zveze "idejna tribuna", je prepričan Voglar. Kozak je namreč zgradil samosvojo dramsko zgradbo, dogajanje je strnil v zaostren idejni disput med osebami, ki so razpostavljene na tipične in nasprotujoče si pozicije. Zato so razlagalci govorili o politični in filozofski drami, Voglar pa temu še dodaja pojem "etiška drama".

V zbirki Studia Litteraria je izšla še monografija Andreje Perić Jezernik, ki poskuša na podlagi opusov slovenskih avtorjev ugotoviti, ali in v kolikšni meri v sodobni slovenski kratki prozi prevladuje poetika minimalizma. Avtorica ločuje med minimalizacijo kot ahistorično tendenco k redukciji in minimalizmom kot poetiko, ki izhaja iz ameriške proze iz sedemdesetih let in jo najbolje predstavlja Raymond Carver. Avtorica je na podlagi tako imenovane carverjevske strukture kratke zgodbe presojala slovenska dela in med slovenske minimaliste uvrstila Andreja Blatnika, Igorja Zabela, Dušana Čatra, Aleša Čara, Polono Glavan in Marušo Krese.