Po Moharjevih besedah je vse, kar je povezano z zasebnimi vlaganji, danes pogosto označeno kot kapitalistično početje. Vendar pa je umetnostni sistem v Sloveniji le slabo razvit, saj se umetnost financira samo iz državnih sredstev ali na ravni mesta ter drugih možnosti skoraj ni.
Sredstva ministrstva pa so omejena in ne zadostujejo za to, da bi umetniki lahko živeli od svojega dela. Poleg tega se ob vsaki politični menjavi spreminjajo estetski, ideološki in politični kriteriji, zato se lahko nek tip umetnosti hitro znajde v nemilosti. Zato, kot je dejal Mohar, želijo odpreti razpravo o tem, na kakšne načine bi lahko tudi zasebniki vstopili v javni prostor, kjer bi delovali v javnem interesu s financiranjem umetniških del ali odpiranjem fundacij.
Pravnik in ekonomist Franjo Štiblar meni, da bi bilo v prihodnjih dveh, treh letih, ko bodo razmere zaradi gospodarske krize še slabše in bodo proračune, tudi ministrstva za kulturo, klestili, dobro, če bi se našli meceni. Možnost vidi tudi v tem, da bi dobri umetniki svoja dela uspeli prodati v tujino, ali pa v tujih investicijah in v davčnih olajšavah. Minimalni standard mora biti po njegovih besedah zagotovljen javno, višji pa s sredstvi individualne preference, če smo, kot je dejal, seveda ljudi izobrazili. Sam pri tem meni, da bi moralo biti v šolah več umetnostne vzgoje.
Komunikolog Slavko Splichal meni, da mora biti javni interes vzpostavljen tam, kjer trg ne more biti veljaven test za vrednotenje proizvodov. Ko govorimo o javni dostopnosti, govorimo po njegovih besedah tudi o vprašanju uresničevanja človekovih pravic, v Sloveniji pa je težava v tem, da področje kulture komaj sega na področje človekovih pravic. Kot največjo nevarnost pa je izpostavil, da javni interes postane tudi nacionalni interes, zato mora biti zatekanje po pomoč k državi previdno.
Definirati nacionalni interes
Poslovnež Igor Lah je poudaril, da bi država morala postaviti prioritete in definirati nacionalni interes. Ta je trenutno zastavljen preširoko. Sam meni, da bo v naslednjih letih, ko bodo razmere še slabše, kot so sedaj, zasebne mecene sicer težko pritegniti, da pa se jih nekaj še vseeno najde, pri čemer bi država lahko pomagala z davčnimi olajšavami. Poleg tega bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo na področju fundacij, ki je, tako Lah, katastrofalna.
V razpravi je članica sveta Barbara Jaki izpostavila problem kriterijev, ki jih nimamo, kjer pa so, pa nihče noče prevzemati odgovornosti za njihovo rabo. Matjaž Zupančič je menil, da mora država financirati tako javni kot nevladni sektor, vendar mora pri tem zahtevati določene standarde.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč je opozoril na širjene polje kulture in javnega interesa. Kot je dejal, situacija ni tako zelo slaba, so pa pričakovanja ljudi velika, pa tudi tistih, ki bi radi črpali iz malhe ministrstva, je vedno več.
Osnutek Strategije razvoja kulture v MOL 2012-2015 je predstavil načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc. Člani sveta so izrazili zadovoljstvo nad osnutkom, obenem so izrazili željo, na se obogati in dopolni na način, da se vzpostavi sodelovanje s sferami, ki sedaj v njem niso omenjene - javnimi zavodi ter izobraževalno in nevladno sfero.
