Razposajenost in dobra volja ter radodarnost so vsekakor zaščitni znaki veselega decembra, kdor pa meni, da gre za tradicionalen krščanski festival, se hudo moti.
Saturnalije: ko gospodarji postanejo služabniki
Saturnalije so bile antični rimski festival, ki je sprva potekal 17. decembra, s časom pa se je raztegnil, dokler v njegovi največji različici njegov zaključek ni bil 23. decembra. Festival je nil namenjen rimskemu božanstvu Saturnu, proslavljali pa so jih z obrednim darovanjem pred Saturnovim templjem, javnimi pojedinami, ki jim je sledilo privatno dajanje daril, vseskozi pa so potekale zabave v karnevalskem vzdušju, ki je bilo namenjeno simbolnemu prevratu ustaljenega rimskega družbenega reda.
V obdobju festivala so bili sužnji oproščeni kaznovanja, do svojih gospodarjev pa so se lahko vedli nespoštljivo. Prevrat je veljal tudi na ravni slavnih rimskih pojedin, kjer so vlogo gospodarjev prevzeli sužnji, gospodarji pa so jim stregli. Dovoljeno je bilo hazardirati, čeprav je bilo drugače v rimski družbi to početje prepovedano ali pa se je nanj vsaj gledalo z viška. Med saturnalijami je veljalo tudi obdobje svobode govora.
Kljub navidezni prevratnosti, pa so bila družbena merila v obdobju saturnalij kljub vsemu še vedno trdna. Sužnji so se iz gospodarjev lahko norčevali zgolj do določene mere in tudi pojedine, na katerih so jim stregli gospodarji, so običajno pripravili sužnji sami. Vsakršna prevratnost družbenega ustroja je bila zgolj simbolna, služila pa je spominjanju na mitični čas Zlate dobe. Takrat naj bi namreč nad svetom vladal Saturn, ki je kot poljedelsko božanstvo zagotavljal naravno izobilje in posledično enakost med ljudmi. Razposajene saturnalije naj bi tako odsevale življenje v takratnem svetu in na dan prinesle prakse izgubljene dobe, med katerimi niso vse veljale kot zaželene. Grški ekvivalent saturnalij je bil atenski festival posvečen Kronosu, ki pa je potekal na prehodu med današnjim julijem in avgustom.
Avgust je bil navdušen predvsem nad šaljivimi darili
Saturnalije so bile izredno priljubljene med Rimljani in so to priljubljenost ohranile tudi od 4 stoletja našega štetja. Ko pa se je po rimskem imperiju razširilo krščanstvo, so se mnogi elementi saturnalij spremenili v današnje običaje, ki jih povezujemo z božičem in novim letom.
Predvsem naj bi se na sodobne novoletne praznike s saturnalij prenesel obred dajanja daril. Dan za obdarjevanje je bil 23. december znan pa je bil pod imenom sigillaria. Ime je dobil po glinastih ali voščenih figurah, sigillariah, ki so bile izdelane izključno za to priložnost. Poleg sigillarij so bila priljubljena darila tudi sveče in šaljiva darila. Nad slednjimi naj bi bil še posebej navdušen Avgust.
Rimski pesnik Mark Valerij Martial, ki je živel med letoma 38 n. št. in 104 n. št., je v svojih pesnitvah o saturnalijah omenil tudi druga darila. Med njimi se najdejo pisalne tablice, kocke, koščeni členki, zabojčki za shranjevanje denarja, glavniki, zobotrebci, klobuki, lovski noži, sekire, svetilke, žoge, dišave, piščali, prašiči, klobase, mize, skodelice, žlice, obleke, maske, knjige in celo domače živali, kot recimo papagaji. Kljub relativni razkošnosti nekaterih daril, pa je bilo obdarjevanje v sklopu saturnalij predvsem z manj razkošnimi darili, saj so razkošnejša kvarila videz enakosti med prebivalstvom Rima, za kar je pri festivalu v prvi vrsti šlo.
Ker običaji saturnalij niso bili vezani zgolj na mesto Rim in so se ohranili še dolgo potem, ko niso bile več uradni festival, se je ohranilo tudi obdarjevanje, čeprav je v obdobju srednjega veka bilo nekaj časa prepovedano, ker je veljalo za pogansko prakso.
Upori Rimljanov zaradi skrajšanj festivala
Tekom let so saturnalije doživele kar nekaj preobrazb. Sprva so potekale zgolj 17. decembra in so obeleževale posvetitev Saturnovega templja v rimskem forumu leta 497 pr. n. št. Prvo večjo spremembo so doživele po bitki pri jezeru Trasimene leta 217 pr. n. št., ko je rimska vojska doživela enega najbolj uničujočih porazov s strani Kartagine v Drugi punski vojni. Do tedaj se je daritev Saturnu izvajala v rimskem slogu z zakritim svečenikom, po posvetovanju s Sibilinskimi knjigami, kar so storili po porazu, pa so v obred uvedli nekatere grške elemente, med njimi tudi odkritega svečenika med daritvijo Saturnu in javno pojedino.
Do obdobja pozne Republike se je festival razširil celo na sedem dni, v času Imperija pa se je festival izvajal spremenljivo med tremi in petimi dnevi proslav. Dodaten popravek saturnalij v dobi Imperija pa naj bi predstavljal tudi Saturnalicius princeps ali kralj saturnalij, ki spominja na današnjega kralja norcev, ki vlada nad dogajanjem v pustnem času. Mnogi menijo, da se je uvedba Saturnalicius princepsa zgodila zaradi satirizacije prehoda iz obdobja Republike pod vladavino kapricioznega posameznika v dobi Imperija. Vlogo Saturnalicius princepsa naj bi v mladih letih igral tudi cesar Neron.
Vsekakor eden od najbolj nenavadnih dogodkov v zvezi s saturnalijami naj bi se zgodil v času vladavine Avgusta, ko je le ta skrajšal festival na tri dni. Viri pravijo, da je odločitev prebivalstvo Rima tako ujezila, da so sprožili hudo vstajo. Vstaje so se ponavljale tudi ob prihodnjih poskusih skrajševanja festivala, med katerim sicer niso potekali nobeni državni posli, niti sodišča. V času Imperija so se tako odvijale s spremenljivo dolžino med tremi in petimi dnevi. Sedem dni dolg festival pa je bil predolg tudi za Kaligulo, ki ga je skrajšal na pet.