Peršaka ne čudi, da kulture ni omenjene v volilni kampanji, skrbi pa ga, ker ji stranke niti v programih ne namenjajo posebne, ponekod celo nobene, pozornosti. V programih je omenjenih nekaj fraz o pomenu kulture, o njeni pretekli državotvorni vlogi in o velikih, že izvedenih projektih. Nikjer pa ni zaslediti novega razmisleka o kulturi, ki ga zahtevajo okoliščine današnjega časa. Nobena izmed strank tudi ne uvršča kulture med svoje prednostne naloge, je opozoril Peršak.
Sama namera o ukinitvi ministrstva za kulturo se po Peršakovih besedah na prvi pogled niti ni zdi pomembna, vendar ima velik simbolen in eksistencialen pomen. Obenem ministrstvo za kulturo deluje drugače kot ostala ministrstva, saj ne deluje na sistemski ravni, temveč se ukvarja z zelo konkretnimi zadevami. "Minister za kulturo praktično odloča o vsakem umetniku posebej," je poudaril.
Peršak je spomnil tudi na peti člen ustave, ki državi nalaga skrb za kulturni razvoj Slovenije. Kultura je tudi zadnje področje v Evropski uniji, ki ostaja avtonomno in kjer lahko narod še izpričuje svojo identiteto in integriteto. Poudaril je še, da s pozivom ne pripisujejo umetnikom "eshatološke funkcije", ampak opozarjajo na pomen kulture, za katero bi morala skrbeti prav država.
Predsednica ZDUS Alenka Pirjevec je opozorila, da so na portalu slovenskega gledališča Si.gledal objavili osem vprašanj, ki se nanašajo na področje kulture in umetnosti. Odgovore so dobili le na štiri vprašanja, pa še ti so bili zelo splošni. Kulturo vsi ocenjujejo kot pomembno, pa vendar večina strank podpira ukinitev oziroma pripojitev kulturnega h kakšnemu drugemu ministrstvu. V strankah omenjajo, da bi se kultura združila s področjem šolstva ali celo turizma, je pojasnila.
Predsednik DSP Milan Jesih je dejal, da ukinitev ministrstva za kulturo postavlja na laž vse besede, ki so bile izrečene pisateljem za njihove zasluge ob osamosvojitvi Slovenije. "Takrat pisatelji nismo izstavili računa, ga bomo pa zdaj," je sklenil.
