Projekt je nastal v sodelovanju z založniškim podjetjem Brightsoldi, ki je doslej na dan preslikalo po 8000 strani iz knjižničnega arhiva, v prihodnjem desetletju pa namerava digitalizirati še 40 milijonov strani.
Večina časopisnih strani, okoli 750 milijonov, je še vedno dostopna le na mikrofilmih ali pa vezana v zvezkih največje zbirke časopisov na svetu, ki se nahaja v severnem Londonu. Arhiv zajema tudi zbirko publikacij rumenega tiska, ki zavzema kar 32 kilometrov knjižničnih polic.
Večina zdaj dostopnih preslikanih strani je iz 19. stoletja in vključuje zgodbe velikih mednarodnih dogodkov, nesreč in lokalnega kriminala, dostopni pa so tudi članki o znanih osebnostih iz viktorijanske dobe, denimo o Florence Nightingale, ki je zaslovela kot medicinska sestra v Krimski vojni med letoma 1854 in 1855.
Časopisne strani so tudi polne zgodb o vojni in lakoti, na njih pa se nahajajo tudi osmrtnice in oglasi, med njimi za milo, kakav in marmelado.
Arhiv vključuje nacionalne in regijske časopise iz Velike Britanije in Irske pa tudi bolj specializirane publikacije. King upa, da bo arhiv v pomoč tudi ljubiteljskim rodoslovcem pri iskanju podatkov o njihovih prednikih.
