Avtor članka je prepričan, da ta uganka pravzaprav ni uganka in da je povsem jasno, da je bil Shakespeare predan katolik iz katoliške družine, bil pa je prisiljen skrivati svoja verska prepričanja. Znaki njegovega katolicizma pa naj bi bili prisotni v vseh njegovih delih, predvsem pa v Hamletu.
"Morda obstajajo vprašanja glede njegove identitete, ne pa glede njegove vere,“ se zaključuje nedavno objavljen komentar z opominom, da gre za temo, ki si zasluži resnejšo razpravo. V besedilu je citirana tudi izjava canterburyjskega nadškofa Rowana Williamsa, predstojnika anglikanske cerkve, ki je v razpravi na festivalu Hay zatrdil, da je tudi sam prepričan, da je bil Shakespeare katolik.
"Ne vem, kako pomembno je to, a verjetno je bil katoliškega porekla, z velikim številom katoliških prijateljev in sodelavcev. Koliko je veroval in kaj je delal v zvezi s tem, nisem prepričan. Po tem kar nam je znano, vemo, da ni bil ravno dober človek. Če je bil kristjan, vsekakor ni bil svetnik,“ je dodal Williams.
Komentar o katoliški veroizpovedi Williama Shakespeara je v L’Osservatore Romano izšel le teden po besedilu, ki je belgijskega risanega junaka Tintina razglasil za "katoliškega junaka“. Na temo Shakespearove veroizpovedi pa je bilo tudi sicer napisanih presenetljivo veliko število študij.
Priznan kritik Harold Bloom pa je nad prerekanji okoli veroizpovedi največjega angleškega pisatelja izredno nezadovoljen in jih označuje za smešne. "Vedno me zmoti, ko se kritiki prepirajo o tem, če je bil Shakespeare katolik ali protestant, saj njegove drame nimajo teh predznakov. Tudi če ne bi imel verskih prepričanj, pa bi še vedno ostal Shakespeare.“
