Zgodovinar in literarni zgodovinar Igor Grdina, slovenist in literarni zgodovinar Matjaž Kmecl, pravnik Lojze Ude, ekonomist Viktor Žakelj in filozof in sociolog Miha Naglič so zbranim slušateljem v dvorani poljanskega kulturnega doma v petek razkrili marsikatero skrivnost o avtorju Visoške kronike, ki je bila splošni javnosti prikrita.

Za pisatelja morda najbolj vplivna skrivnost je prav njegovo poreklo. Zgodovinar Grdina izpostavlja, da sta se Tavčarjeva starša poročila v šestem mesecu materine nosečnosti, med obdobjem očetovega vojaškega službovanja v oddaljenih Benetkah, Ivan pa naj bi se tudi fizično precej razlikoval od svojih bratov in sester.

To dejstvo po mnenju Grdine razloži marsikatero Tavčarjevo politično potezo, tudi njegov izrazit individualizem v času združevanj Slovencev v različne politične organizacije. Literarni zgodovinar Kmecl je dodal, da je bil Tavčar zaradi dvomljivega porekla in govoric prepričan, da mu usoda dela krivico, saj naj bi bil v resnici plemenitega rodu.

To ga je vodilo, da je dvoril predvsem bogatim groficam, čeprav je v delih pogosto poveličeval preprosta vaška dekleta. Pri 36 letih se mu je trud obrestoval, saj se je vanj zaljubila "najbogatejša ljubljanska gospodična", poroka z njo pa je omogočila, da je Tavčar kupil graščino na Visokem. S tem je postal to, kar bi moral po lastnem prepričanju biti že od rojstva, je pojasnil Kmecl.

Filozof Naglič je izpostavil, da se je Tavčar zelo rad družil tudi s svojo sestrično Nežko Perko, ki je mlada umrla za jetiko. Pisatelj ji je postavil vsaj dva literarna spomenika, naprej v Holekovi Nežiki, po Nagličevem mnenju pa tudi v Meti iz znamenitega dela Cvetje v jeseni. Tavčarjeva poroka s Franjo Košenini je pisatelju prinesla vstop v visoko družbo in mu je omogočila, da je postal vpliven politik in leta 1911 ljubljanski župan, je še razložil Naglič.

Materialno neodvisnost mu je sicer prinesel njegov odvetniški poklic, saj je Tavčar po besedah pravnika Udeta že zgodaj ugotovil, da se slovenski človek zelo rad pravda. Svoje poklicno znanje pa je v delih morda še najbolj izrazil pri čarovniškem procesu v Visoški kroniki, kjer junaki s pravnim trikom pred kruto usodo v vodi rešijo Agato Schwarzkobler.

"Ivan Tavčar je izgubil vse svoje politične bitke", je bil do pisateljeve politične kariere kritičen Grdina. Na političnem področju naj bi prispeval k temu, da slovenski liberalizem ni odigral takšne vloge kot v nemško-avstrijski politiki, zaradi izrazitega individualizma pa je sčasoma ostal sam in podporo iskal sprva pri Nemcih, po prvi svetovni vojni pa pri drugih jugoslovanskih narodih.