SKS zadnja leta ob sejemski dejavnosti ponuja bogat program, ki med drugim obsega Debatne kavarne, Založniško akademijo, Forum za obiskovalce in Šolski knjigosled. Upravni odbor sejma, ki mu predseduje Rudi Zaman, se je letos poigraval z idejo, da bi sejem nekoliko prenovili, a je na koncu, tudi zaradi težke gospodarske situacije, ki založnikom ne prizanaša, odločil, da ga ohranijo v ustaljenih okvirih. "Odločili smo se, da tisto, kar je preizkušeno, kar se je za sejem izkazalo kot vredno, ponovimo na 27. SKS," je na današnji novinarski konferenci povedal Zaman.

Uradno odprtje sejma bo 22. novembra, ko bodo podelili nagrade knjižnega sejma - Schwentnerjevo nagrado za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, nagrado za najlepšo slovensko knjigo, nagrado za najboljši literarni prvenec, nagrado krilati lev za najboljšo celostno izdelavo knjige ter priznanje za mladega prevajalca.

Vrata za obiskovalce bo sejem odprl 23. novembra ob 9. uri. Na 1300 kvadratnih metrih razstavnega prostora bo postavljenih več kot 100 stojnic, na katerih bo 80 večjih in 20 malih slovenskih založb predstavilo svojo knjižno ponudbo. Po Zamanovih besedah se bo v petih sejemskih dneh zvrstilo vsaj 116 spremljevalnih dogodkov, ki bodo knjigo na različne načine približevali bralcem.

Že 27. izdaja SKS pa ima poseben pomen za slovensko založništvo. Na sejmu se bodo namreč uresničili prvi prehodi na elektronski medij s strani slovenskih založb, je omenil vodja Založniške akademije Miha Kovač. Študentska založba bo med drugim predstavila svojo prvo zbirko knjig v elektronski različici, Mladinska knjiga pa bo predstavila svojo prvo aplikacijo za ipad, ki je nastala na podlagi slikanice.

V ospredju letošnje Založniške akademije bosta razlika med analognim in digitalnim branjem ter elektronsko založništvo. O omenjenih temah bo spregovorilo šest evropskih strokovnjakov za knjige in branje. "Zelo pomembno je, da tisti, ki se ukvarjamo z založništvom in s kulturno politiko, vemo, kam se obračajo trendi v svetu in kako se jim moramo doma prilagoditi. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da v vseh segmentih papir nikakor ni in še ne bo za odmet," je poudaril Kovač.

Nad organizacijo Debatne kavarne letos že 12. bdi Luka Novak. Letos bo na programu okoli 30 debatnih srečanj, ki po besedah Novaka "slikajo bilanco stanja slovenske kulture". Kar tri debate bodo namenjene e-knjigi in premikom, ki smo jih priča na Slovenskem, aktualna bo tudi debata o usmeritvah slovenske nacionalne kulture v odnosu do knjige, o jezikovni politiki bo spregovoril Marko Stabej, med bolj pop vsebinami pa bo kavarna z naslovom Jugoslavija, moja dežela, na kateri bosta sodelovala Goran Vojnović in Nejc Gazvoda.

Obiskovalci sejma si bodo lahko po ogledu stojnic v drugem preddverju Cankarjevega doma, kjer bo potekal Forum za obiskovalce, oddahnili ob pisani besedi in glasbi ali pa sodelovali pri kateri od delavnic. Vodja foruma Riko Rižnar je dejal, da bodo dopoldnevi namenjeni predvsem mlajšim obiskovalcem, popoldne pa bodo na vrsti resnejše teme. Po besedah vodje kulturnovzgojnih in humanističnih programov v Cankarjevem domu Barbare Rogelj bo letos v sklopu Šolskega knjigosleda knjižni sejem obiskalo 2500 mladih, ki bodo lahko za nakup izbranih knjig unovčili svoj ček za branje.

V Cankarjevem domu bo Društvo slovenskih pisateljev postavilo pisateljski oder Pokusimo besedo, v sklopu katerega bodo širši javnosti predstavili pomembnejše slovenske literarne nagrade, mladim pa približali mladinske avtorje, ki so bili letos nominirani za nagrado desetnica. V bližini odra bo stala Pisateljska soba, v katero se bo naselila Draga Potočnjak, ki bo sprejemala goste z vseh vetrov.