Messner, ki se je rodil 13. decembra 1921 v Dobu pri Pliberku, se je vse življenje boril za "svojo stvar". V svoji misli je bil vselej neizprosen, je na predstavitvi Messnerjevih izbranih del z naslovom Poezija in proza (Knjižna zadruga) v Ljubljani leta 2006 povedal literarni zgodovinar Matjaž Kmecl.
Koroški pisatelj je bil vselej na strani zasramovancev in je menil, da "ideja ni kriva, če se umaže". V svojih delih je razvijal satiro, polemičnost in obtoževanje, pa tudi jedko zavračanje nečlovečnosti. Dogajanje na avstrijskem Koroškem je popisal v številnih črticah, novelah, satirah, esejih in gledaliških besedilih. Nacizem je obravnaval v televizijski drami Vrnitev (1976) in v dnevniških zapisih Živela Nemčija (1988). Uveljavil se je tudi s kratko prozo v nemščini.
Med drugim je Messner za svoja dela prejel nagrado zlata Praga (1977), nagrado Prešernovega sklada (1988) in pa častno nagrado za književnost avstrijske zvezne dežele Koroške leta 2008.
