Elfriede Jelinek je na literarno sceno stopila leta 1969, ko je na mladinskem kulturnem tednu v Innsbrucku prejela nagrado tako za svojo prozo kot liriko. Že njena zgodnja dela so zarisala poetiko, ki je temeljila na eksperimentiranju z jezikom. Kot je dejala v enem od svojih številnih intervjujev, takrat sploh ni vedela, o čem naj piše. Ob tiranski materi, ki jo je v skladu z meščansko dunajsko vzgojo gnala študirati kljunasto flavto, orgle in kompozicijo, je bila povsem brez življenjskih izkušenj, tuja ji je bila celo televizija, zato se je pač potopila v jezik.

Ko se je Jelinekova vsaj za silo osvobodila obsesivnega nadzora matere in začela kritično sprejemati svet izven glasbenega kabineta, so bile na udaru zahteve po spolni enakopravnosti in enakih pravicah žensk. Seveda je boj potekal tudi v polju literature in avtorice so skozi številne bolj ali manj posrečene artikulacije iskale svoj pravi ženski jaz, osvobojen vseh patriarhalnih vzorcev. In ko so feministične literarne teoretičarke leta 1975 pograbile njen roman Liebhaberinnen (Ljubimki), so bil nekatere med njimi sprva malo zmedene. Jelinekove namreč ne gre razumeti poenostavljeno. Njene ženske protagonistke so najpogosteje plod patriarhalne družbe. Poveden primer je njen roman Učiteljica klavirja, v katerem je travmatičen odnos med materjo in hčerjo umeščen na Dunaj in širše, v Avstrijo.

Jelinekova za Avstrijo nikoli ni našla lepih besed. Ob Thomasu Bernhardu se je uvrstila med "skrunilce gnezda". Pred letom in pol je tako za milanski dnevnik Corriere della Sera dejala, da z izjemo Madžarske skrajna populistična desnica nikjer ni tako močna kot v njeni deželi. Kot je dejala, je od nekdaj lahko pisala le proti nečemu. Po njenih besedah avstrijska družba tudi ne ponuja prav veliko priložnosti, da bi lahko bila "za".

Širša, ne le avstrijska javnost je Jelinekovo spoznala leta 2001, ko je v kinematografe prišla ekranizacija njene Učiteljice klavirja. Režiser Michael Haneke je za naslovno vlogo angažiral Isabelle Huppert. Tri leta kasneje je Elfriede Jelinek postala še Nobelovka. Podelitve nagrad se zaradi, kot je takrat dejala, strahu pred množico, ni udeležila, njen zahvalni govor so posneli na video. Jelinekova se je sicer razveselila 1,1 milijona evrov, koliko znaša nagrada, saj da ji do konca življenja več ne bo potrebno skrbeti za preživetje. Toda, kot je dodala, njeno preživetje v nematerialnem smislu - določa upiranje.