Nasprotno: kot eksplicitno nakazuje naslov, Hessel poziva k boju, resda miroljubnemu, a vendarle boju z veliko začetnico.

Področje tega boja se je z relativno hitrim prevodom v slovenščino (pod katerega se je podpisala Agata Tomažič) zdaj preselilo tudi pod Alpe, pri čemer je založba Sanje, ki je slovensko izdajo pripravila, ohranila podobno oziroma natanko en cent nižjo ceno, kot jo ima izvirnik: dva evra devetindevetdeset. Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje, je izpostavil, da želi, da bi si jo lahko privoščili tudi tisti, ki so finančno šibkejši, Branko Soban, pisec spremnega besedila, pa je ob slovenski izdaji dejal: "Razlogov za jezo je v današnjem svetu zares ogromno. Hessel, eden izmed najbolj uglednih francoskih politikov in diplomatov ter eden izmed avtorjev Deklaracije o človekovih pravicah, je s to knjižico zadel bistvo."

Drži, na vsega skupaj trinajst straneh (slovenska izdaja jih ima sicer 24) je opozoril na tisto, kar je - v dobi vsesplošne informiranosti tega nihče ne more zanikati - vsem na očeh: grozljive gmotne razlike med ljudmi, razmere v Palestini, slabo ravnanje z ilegalnimi priseljenci, kršenje človekovih pravic in tako dalje. Stéphane Hessel je opozoril, hkrati pa svoje razmišljanje, ki se bere kot pamflet, zaključil z mislijo, da "ustvarjati pomeni upirati se, upirati se pomeni ustvarjati". Pa vendar: daljnosežni vpliv te knjižice je izjemno težko oceniti, zatakne se nam že pri vprašanju, ali takšen vpliv sploh obstaja.

"O teh vprašanjih je najbolje govoriti s samim avtorjem," je dejal nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je - na podlagi osebnega poznanstva s Hesselom - prispeval uvod h knjigi. Povedal je tudi, da bo njen avtor septembra prišel v Slovenijo, "kar je izjemno dobrodošlo, ker ga morate videti v živo", je še dodal Kučan. Do tedaj pa bo zanimivo spremljati pot in morebitne učinke te vsekakor intrigantne knjižice. Morda se bo odvil podoben scenarij kot v Franciji in bo čez noč razprodana tudi pri nas, a vendar je - če se vrnemo k izhodišču - zadeva po svoje paradoksalna, začenši s samim naslovom Dvignite se!. Ko se spravimo k branju, vendar sedemo, kajne? Kam od tu? "Ljudje smo postavljeni pred izziv nekje med zunanjim konformizmom in notranjo vestjo," meni urednica Tjaša Koprivec. Je torej ta zunanji konformizem narušen do te mere, da nas knjiga po tem, ko jo v miru preberemo, dovolj razjezi, da končno vstanemo - tudi v prenesenem pomenu?