Grayling se je vprašal, kakšna bi bila knjiga, ki služi kot etični smerokaz milijardam ljudi, če bi vsebovala besedila Aristotela, Konfucijeve refleksije in poezijo Baudelaireja? Knjiga, ki se poskuša približati zastavljenemu idealu svetovne civilizacijske Biblije, je sedaj prišla na prodajne police.
Grayling je sekularno Biblijo sestavil s pomočjo več kot tisoč besedil izpod peres več stotih avtorjev, zbirk in tradicij.
Biblija bi bila "precej drugačna knjiga in bi privedla do precej drugačne človeške zgodovine“, če bi črpala besedila iz filozofov in pisateljev namesto prerokov in apostolov, pravi Grayling, ki je sam filozof in profesor na Birkbanck Collegeu Univerze v Londonu in ni ateist.
"Humanistična etika ni trdila, da izvira od božanstva,“ je povedal. "(Humanisti, op. p.) so običajno pričeli z sočutnim razumevanjem človeške narave in sprejeli, da obstaja odgovornost, da mora vsak posameznik priti do vrednot, ki vodijo njihovo delovanje, in predvsem prepoznati, da se najboljše pri naših dobrih življenjih vrti okoli dobrih odnosov z ljudmi.“
Humanisti stavijo na človeški razum namesto religioznega verovanja v Boga, da bi odkrili pomen in namen življenja.
Da bi imela Humanistična Biblija kar se da veliko formalno podobnost z Biblijo, je svojo knjigo oblikoval po njenem vzoru. Poleg oblikovne podobnosti se Humanistična Biblija prav tako začne z velikim prizorom. Vendar, če se v Genezi zgodba prične z Adamom in Evo ter izvornim grehom, se v humanistični različici zgodba prične z Isaacom Newtonom in jabolkom, ki je spodbudilo človeško radovednost in preboj skozi skrivnostno tančico, ki obdaja zakone narave.
Knjiga se zaključi s humanistično različico desetih zapovedi: "Dobro ljubi, išči dobro v vseh rečeh, ne škoduj nikomur, misli nase, prevzemi odgovornost, spoštuj naravo, trudi se po najboljših močeh, bodi informiran, bodi prijazen, bodi pogumen: vsaj iskreno se potrudi.“
