Prvenec Francija Novaka je seveda izšel v zbirki Prvenci, avtorja pa smo imeli priložnost spoznati že z objavami v literarnih revijah in na spletnih straneh ter kot zmagovalca mariborskega pesniškega turnirja. Novak je potrdil, da je zbirka nastajala precej časa, saj je dolgo iskal svoj pesniški glas. »V nekem trenutku sem opazil, da se odpira in da sem našel prave besede.« Njegova maksima je usmerjena v izpostavitev stvari, ki prihajajo v pogled, in umikanje samega sebe iz pesmi. Spremni zapis je prispeval pesnik Jure Jakob.
Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka, ki je podpisala že dve zbirki. Od izida Zlatega dežja je minilo že več kot deset let, kar Simonitijeva pojasnjuje z obdobjem ne le zatišja, ampak tudi molka. Ko je molk prešel, se je spet vsul »zlati dež«. Simonitijeva je namreč pojasnila, da je zbirko napisala v obdobju treh tednov, istočasno pa tako rekoč še eno zbirko. V času pesnjenja je tudi spremenila osebno poetiko, od koder se je porodil naslov. V zbirko Nova slovenska knjiga, kjer je knjiga izšla, vedno pritegnejo tudi slovenske likovnike, da knjige izvirno opremijo, naslovnica Sončnega obrata je tako delo Alenke Sottler. Bina Štampe Žmavc je obsežen opus zgradila predvsem z deli za otroke in mladino, od leta 2000 pa se čedalje več posveča pisanju za odrasle, predvsem poeziji – in znotraj te sonetom. Prinaša jih tudi nova zbirka, ki jo odlikuje »zrela pesniška pisava«, s komplimenti ni skoparila urednica Nela Malečkar, v njej pa avtorica »niza drobne, lirične prizore iz vsakdanjega življenja, prevladujejo pa teme, kot so samota, minevanje, spomini in sanjarjenja«. Iz sonetov, ovitih v melanholijo, se občasno zaiskri humor, je še povedala.
