Kako pripelje življenje človeka do zamisli, da bi ustvaril knjigo, kot je [psi]?
Če bi zgodbo o njenem nastanku, ki jo pripovedujem, še pred nekaj leti slišal pripovedovati koga drugega, bi ga imel za norega, zato ne zamerim nikomur, ki tako misli o meni. Moje razmišljanje o knjigi sega že daleč nazaj, vendar sem ves čas nameraval napisati nekaj povsem drugega – nekaj, kar bi bilo namenjeno le ozkemu krogu tistih, ki jih zanima človeška psiha. Pred dobrim desetletjem sem namreč po naključju prišel do nenavadnega odkritja. Razvozlal sem bistvo zaljubljenosti. Takoj sem vedel, da gre za veliko stvar, saj sem lahko razumel nekaj, kar si je težko predstavljati, da je sploh mogoče razumeti. Takrat pa se nisem zavedal, kako daleč in globoko sega to odkritje. Dolgo sem nameraval napisati knjigo o tem, a pisanja se nekako nisem mogel lotiti, vse dokler nisem pred dobrimi tremi leti, v noči na 25. december, v sanjah doživel čudovite zgodbe. Sanje so bile kot film, jaz pa sem se znašel sredi njega. Zgodba je bila osupljiva, preprosta in dovršena. Ob koncu sanj pa sem v rokah držal knjigo in se zavedal, da gre za golo resnico Življenja. V knjigi sem iskal zapis o piscu, a ta v mojih sanjah ni bil razkrit.
Torej se vse skupaj ni le začelo kot v sanjah, ampak se je s sanjami tudi res začelo.
Da, takrat sem bil še prepričan, da to knjigo ustvarjam sam. Vse življenje sem namreč sprejemal le to, kar sem lahko razumel V mojem svetu ni prostora za pojave, v katere naj bi verjeli, ne da bi jih razumeli. Tako sem moral sam pri sebi tudi za razum, ki ne pripada naši vrsti in je v knjigi poimenovan Življenje (pisano z veliko), poiskati vsaj okvirno razumno razlago. Čeprav se mi je ta razum neprestano razkrival, sem bil dolgo prepričan, da gre zgolj za naključja, ki pa so se ves čas stekala v eno samo stvar – v knjigo, ki sem jo pisal. Kdo jo je v resnici ustvaril, sem dojel šele, ko je bila napisana.
Kako lahko človek dojame, da nekaj, kar piše z lastno roko, v resnici ne ustvarja sam?
Do velikega odkritja lahko človek pride na več načinov. Najpogosteje je za tem dolgoletno učenje, razmišljanje in raziskovanje. Včasih pride do odkritja po naključju, včasih pa se do novega prebijemo tako, da si prilastimo nekaj, kar je odkril nekdo drug. Zelo redko se zgodi, da pride en človek do različnih velikih odkritij, in še redkeje, da so ta s povsem različnih področij. Ne pozabimo, da so celo geniji, kakršen je bil Leonardo da Vinci, svoje izume le izpeljevali iz razumevanja tega, do česar so se dokopali na enem ali več področjih. Med pisanjem knjige [psi] se je v njej pojavilo šest odkritij. Kdor jih bo natančno preučil, bo ugotovil, da gre za nekaj največjih vprašanj znanosti, in to z različnih področij. To si je mogoče razložiti na dva načina – ali si vse skupaj le domišljam, kar bi bilo najbolj verjetno, ali pa sem do tega znanja prišel po doslej neznanem ključu. Tudi sam nisem poznal odgovora, vse do lektoriranja knjige, ko sem odkril, da je v njej zapisana tudi sedma skrivnost. Ta presega vse ostale in je končni dokaz tudi za vse tiste, ki dvomijo o resnici, moči in čistosti te knjige.
Komu je [psi] namenjen?
[psi] je kot otrok, ki je komaj shodil, in ljudje ga najpogosteje kupijo za darilo, tudi zato, da bi mu tako pomagali pri njegovih prvih korakih. Tisti, ki so ga že spoznali, vedo, kakšne gene ima. Spočet je bil z namenom, da bi človeštvu vrnil ljubezen, in odpira se vsakomur, ki ga želi prebrati. Ustvarjen je tako, da ga lahko vsakdo razume, pomembno je le, da se z njim sooči brez predsodkov. Vsak bralec, ki misli, da bere to knjigo, se moti, kajti v resnici knjiga bere njega. In moti se tudi, kdor misli, da je to knjigo našel. V resnici knjiga najde vas, saj s pomočjo naključij prav išče pot do tistih, ki so se znašli v pomembnih življenjskih preizkušnjah in na razpotjih. Tistim, ki niso zadovoljni s svojim življenjem, namigne, kje je težava in kako jo premostiti. Knjiga je kot zrcalo, v kakršnem se še niste ogledovali, in morda z njeno pomočjo odkrijete svoj resnični svet – nekaj najčudovitejšega, kar ste kdaj videli. Razkriva resnične težave naše družbe, ki pa niso ne gospodarske ne politične narave. Pomaga nesrečnim in obupanim, tistim, ki iščejo ljubezen, in tistim, ki so jo morebiti že našli. Deluje kot misel, s katero se v začetku le poigravaš, kmalu pa odkriješ, da si prav to iskal vse življenje. To je čudovito spoznanje.
Zavedam se, da je bilo vse to bralcem že ničkolikokrat obljubljeno in tudi da gre osel samo enkrat na led. Za mnoge zveni vse skupaj kot utopija. Tega se je zavedalo tudi Življenje, zato pa je v to svojo knjigo skrilo vse te dokaze, ki jih ne more pokazati nobena druga knjiga. In prav v tem se tudi najbolj razlikuje od vseh drugih. V njej sta znanje in modrost, ki ju pozna le Življenje. Na glavo postavlja na primer vse, kar smo vedeli o človeški psihi, in če ljudje potrebujejo prepričljive dokaze, da je v njej le gola resnica, jih bodo tudi dobili. Znanje iz te knjige namreč omogoča tudi reševanje doslej nerešljivih težav. Na spletni strani (www.psi.si) bom s pomočjo teorije REI kmalu pojasnil motnjo branja – disleksijo, za katero je doslej veljalo, da je ni mogoče odpraviti. S to težavo se sooča kar pet odstotkov otrok in njihovih staršev po vsem svetu. Z razumevanjem jo je mogoče povsem preprosto odpraviti, terapijo pa je mogoče izvajati doma, brez strokovne pomoči. Napotki bodo na voljo brezplačno, saj ni naključje, da je Življenje opozorilo na svojo knjigo prav z razrešitvijo motnje branja. Podobnega imam še veliko, in uspeha ne bo mogoče niti spregledati niti zanikati. Moram pa priznati – če ne bi razumel, bi mislil, da so se začeli dogajati čudeži.
