Statistično (ne)upravičeni do vsakršnega nerganja

(Foto: Bojan Velikonja)

Največji delež proračunskega kolača konstantno namenja varstvu premične kulturne dediščine, torej tistih predmetov, ki jih hranijo muzeji, galerije, arhivi in knjižnice. Teh sredstev je bilo v obdobju 19992009 v povprečju za 17,27 odstotka proračuna, sledi mu področje glasbene dejavnosti s 16,58 odstotka, področje uprizoritvene umetnosti s 13,75 odstotka. Investicije in investicijsko vzdrževanje na področju kulture predstavljajo povprečno 9,01 odstotka kolača, opazno pa je povečanje v lanskem letu, ko je bilo za investicije porabljenih 14,33 odstotka proračuna.

Najmanjši izdatek ministrstva predstavljajo intermedijske umetnosti, ki jih je ministrstvo začelo financirati v letu 2003, predstavlja pa 0,37 odstotka proračuna. Sredstva za štipendije prav tako ne presegajo polovice odstotka, le malo več, 0,68 odstotka, se namenja za manjšinske skupnosti v državi. Ne moremo reči, da je ministrstvo vsako leto bolj okretno pri vzdrževanju lastnega aparata, saj se je delež, ki je namenjen upravnemu organu, postopoma večal in v povprečju predstavlja 3,43 odstotka vseh sredstev.

Statistika ni na strani tistih, ki ustvarjajo na področju uprizoritvenih umetnosti in bi nergali čez sistemsko zanemarjanje, saj se je delež sredstev ministrstva prav na njihovem področju najbolj okrepil. Leta 1999 je dosegal 9,85 odstotka proračuna ministrstva, lani 13,10 odstotka, vrh pa je dosegel leta 2002, ko je dobil skoraj 16 odstotka proračuna. Nasprotno imajo morda razlog za pritoževanje delujoči na področju glasbe. Delež teh sredstev je v desetletju konstantno padal, s 17,80 odstotka v letu 1999 se je do leta 2009 zmanjšal za več kot tri odstotke.