Umetniki različnih generacij

Danes bodo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru odprli skupinsko slikarsko razstavo z naslovom Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje. Na sliki: BridA, Mesarski most, 2010. (Foto: arhiv MGLC)

Vprašanja slikarske refleksije medijske podobe, ki so se zastavljala že v devetdesetih letih, danes najbolj zanimajo najmlajšo slikarsko generacijo, ki pravkar zapušča študijsko okolje in jo na razstavi zastopajo dela Jona Derganca, Mita Gegiča in Maruše Šuštar, v te okvire pa je mogoče vključiti tudi slikarstvo Jureta Cvitana. V delih Žige Kariža, Arjana Pregla in Viktorja Bernika se pozornost usmeri v zgodovino umetnosti in velike teme slikarstva. Raziskovanju statusa slikarstva v sodobnosti pa se pridružuje opus slikarke mlajše generacije Nine Slejko. Tendenca po eksperimentu in možnostih uporabe raznolikih slikarskih struktur, plastenja barv in načinov, na katere v sliki biva podoba, je značilna za Bojana Gorenca in Boštjana Jurečiča. Raziskovanje novih možnosti nosilcev, na katerih se slika lahko materializira, zaznamuje Gorazda Krnca (kovinske ploskve) in Ksenijo Čerče (tkanine). Nekatere od slik Mihe Štruklja so sestavljene iz že narejenih predmetov lego kock, v katerih se ohranja "pikslasta" površina, ki je značilna za njegove slike že od poznih devetdesetih let. Manja Vadla slikarske nosilce ustvarja iz recikliranih odpadnih materialov. Stenske slike Saša Vrabiča so podobe, sestavljene iz besed, na meji med poezijo, stripom in slikarstvom. Na raziskovalni meji slikarstva in drugih medijev se gibljejo Polona Maher, ki izhaja iz kiparskih praks, Tanja Vujinović s tiskanimi računalniškimi animacijami in skupina BridA s svojo iz slike izhajajočo likovno prakso, ki temelji na vizualizaciji digitalnih podatkov.

Razstava bo na ogled do 7. novembra, kustosa pa sta Petja Grafenauer in Božidar Zrinski.