Novice.Dnevnik.si Novice/Pop/Kultura

pogovor Fredro Starr in Sticky Fingaz hiphop legendi

"Dober hiphop izvira iz preizkušenj in boja"

Ljubljana V Katedrali Centra za urbano kulturo Kino Šiška bosta nocoj nastopila bratranca Fredro Starr in Sticky Fingaz, člana kontroverzne raperske skupine Onyx, v kateri sta ob njeni ustanovitvi sodelovala še Sonee Seeza in pokojni Big DS, ob podpori legendarnega Jam-Master Jaya, ključnega člana naveze Run DMC.

Fredro Starr in Sticky Fingaz, člana kontroverzne raperske skupine Onyx, bosta nocoj nastopila v Kinu Šiška. 

 

V Ljubljano prihajata v okviru vzhodnoevropske turneje, ki ju kot pravita navdušuje z odzivi publike in dejstvom, da njuno glasbo poslušajo mladi. Fredro in Sticky pripravljata dva nova albuma, velja pa izpostaviti tudi njun angažma z 100Mad, platformo, ki je posvečena ohranjanju pristnega zvoka newyorškega pouličnega hiphopa.

Prihajata iz Queensa v New Yorku...

Fredro Starr: Vsi razen Big DS-ja izviramo iz Brooklyna, ampak zastopamo Queens, od koder prihajajo tudi Run DMC. To je eden izmed razlogov, da nas je opazil Jam-Master Jay. A če smo natančni, prihajava iz Afrike (smeh).

Kakšni so vaši spomini na Jam-Master Jaya?

Fredro Starr: Bil je naš trener. Naučil nas je osnov, temeljev: kako se posname ploščo, kako lahko postanemo prava hiphop skupina. Sodelovanje z njim nam je dvignilo samozavest, naša kreativnost je poletela v nebo. Vedeli smo, da ne moremo izgubiti, ker je z nami Jay. Pri njem je bila vsa magija.

Kako bi opisala okolje, v katerem sta odraščala? Je ameriški geto res stereotip, kot ga prikazujejo množična občila?

Fredro Starr: To, kar vidite po televiziji, ni stereotip, ampak se zares dogaja. Odraščala sva v osemdesetih. Najini starši so trdo delali, imeli so tudi po tri službe naenkrat. Prestajali smo iste tegobe kot drugi ljudje v tako imenovanih ameriških getih: v šolo smo hodili z boni za hrano, nismo dobili želenih športnih copat ali kolesa, naša šola ni imela igrišča. Vendar je bilo pomanjkanje za nas nekaj normalnega. Nismo dojeli, da živimo v getu.

Zdi se, da tudi v svetovnem merilu najboljši hiphop prihaja iz deprivilegiranih okolij.

Fredro Starr: Dober hiphop izvira iz preizkušenj in boja.

Sticky Fingaz: V času sužnjelastništva so sužnji komunicirali in predajali sporočila skozi petje in glasbo. Hiphop deluje po istem principu. Hiphop je geto CNN. Opisuje okolje in izkušnje ljudi. Moč hiphopa prihaja iz jeze in strasti. Bolje, da ju izrazimo skozi glasbo, kakor pa na kak drug način. Dober hiphop izvira iz deprivilegiranih okolij, ker lahko čutimo jezo in gnev drugega bolj intenzivno kot njegovo srečo. Če pride v prostor resnično jezna oseba, se vse ustavi in vsa pozornost se usmeri nanjo.

Jezo ponazarja tudi vaš logo, slavni "madface". Zakaj ste ga izbrali?

Sticky Fingaz: On je izbral nas. Pri petnajstih sem zbežal od doma, nikoli se nisem vrnil. Fredra so vrgli iz hiše. Tisti čas so najinega prvega producenta umorili v Marylandu. Veriga dogodkov v najinih zasebnih življenjih naju je razjezila. Tako sva začela pisati mračnjaške stvari. Nekateri repajo o svojih željah, drugi o tistem, kar se jim v življenju dejansko dogaja.

Fredro Starr: Začelo se je takole (na papir nariše preprosto podobo obraza z navzdol zakrivljeno črto za usta). Umetnik je osnovno zamisel izpopolnil in danes je madface tole (dvigne majico in pokaže veliko madface tetovažo pod prsnim košem). V osemdesetih, ko smo pisali prvo ploščo, je ameriška geta preplavil crack. Uničil je naše skupnosti, saj je spremenil ljudi v zombije. Preprodajalci cracka pa so bogateli. Kot otrok vidiš njihov finančni uspeh, misliš si, to bi lahko bil jaz; toda mi smo se odločili, da se bomo raje ukvarjali z repanjem. Danes mladi v okviru projekta 100Mad uporabljajo madface kot simbol za pravi newyorški poulični rap, a tudi mladina v Rusiji uporablja naš logo kot znak upora, konkretno proti rasizmu.

Vaši teksti so izrazito surovi in militantni. Spretno se izogibate pridiganju.

Fredro Starr: Naša glasba je brezskrbna. Povemo, kar želimo in čutimo. Ne pišemo namenoma poučnih rim, vendar se lahko poslušalstvo iz naših tekstov ne glede na to tudi česa nauči. Hiphop se primarno ukvarja z besedami. Te lahko izobražujejo, lahko naredijo marsikaj. Za skladbo Last Dayz bi lahko rekli, da v njej pridigamo. Onyx je več stvari, vendar nismo Public Enemy. Njihova glasba je imela določeno politično ostrino, Onyx pa je predvsem upor. Rišemo slike tega, kar prestajamo, in pripovedujemo zgodbe. Ko smo začeli, je bilo vodilo hiphopa, kdo lahko v rimi pove najbolj divje, blazne in bolne stvari, ni se repalo o novih avtomobilih. Notorious B.I.G. je res obvladal, tudi Hood iz A Tribe Called Quest.

Sticky Fingaz: To so bile rime, ki so osupnile in terjale reakcijo. Vplivale so na emocije.

Vaš prvenec Bacdafacup je bil komercialno zelo uspešen, vendar vaša diskografija izpričuje, da se nikoli niste zares predali mainstreamu.

Sticky Fingaz: Prvi album je bil crossover album. Pravi pomen besede crossover je, da kot umetnik ostaneš, kjer si, ljudje pa se premaknejo k tebi. Če se kot umetnik premakneš k ljudem, si prodana duša, ker ne počneš tistega, kar zares si, ampak stvari, ki naj bi zadovoljile druge. Ljudje so prestopili k nam, ker jih je pritegnil žolč in gnev naše glasbe.

Kaj najraje poslušata?

Fredro Starr: Hiphop devetdesetih, to je doba klasičnega hiphopa, ki ga tudi zastopava.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si