Novice.Dnevnik.si Novice/Pop/Kultura

Zvok pod drobnogledom

Ljubljana - V morda najbolj inovativnem ciklu Cankarjevega doma, glasbenem ciklu Predihano 2010, ki bo med 20. aprilom in 19. majem ponudil v "mikroskopsko poslušanje" štiri koncerte sodobne glasbe, bo v središču pozornosti tako imenovana spektralna glasba.

Steven Loy, umetniški vodja in dirigent cikla Predihano 2010: Spektralna glasba ni glasba, ki bi jo bilo treba razumeti, da bi v njej uživali, kot recimo serialno glasbo; gre za čutno izkušnjo. Ne moreš ravno opredeliti, kaj natanko občutiš, a občutja so prisotna; poslušamo z odprtim umom in srcem. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

 

Gre za eno od skladateljskih šol z viškom v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je nastala kot odgovor na destruktivne skladateljske izkušnje - od skrajno generaliziranega serializma do aleatornih eksperimentov (na primer John Cage). Vodja programa resne glasbe, opere in baleta v CD Ingrid Gortan je za umetniško krmilo letošnje tretje izdaje cikla posedla ameriškega dirigenta Stevena Loya, ki zdaj že nekaj časa biva v Sloveniji. Loy bo na vseh štirih koncertih tudi dirigiral, in sicer prav v ta namen sestavljenemu priložnostnemu ansamblu, ki si je nadel ime Neofonía, v njem pa so domači glasbeniki. Koncerti bodo v Slovenski filharmoniji, obogatili pa jih bodo s krajšimi predavanji.

Ko sta se Ingrid Gortan in Steven Loy prvič srečala pred kakšnim letom, jo je s svojo strastjo do spektralne glasbe hipoma prepričal, da je treba o njej vedeti kaj več. "Poznala sem imena in nekatere skladbe predstavnikov te šole, kaj več pa ne," priznava Gortanova. In ko je spodletela njena prvotna ideja za letošnji cikel, je bila Loyeva ideja kot naročena. "Najprej sem namreč hotela v vsebinski okvir umestiti tako imenovano zgodnjo darmstadtsko šolo, s poudarkom na delih italijanskega skladatelja Luigija Nona, kar pa se organizacijsko ni izšlo. Najzahtevnejši zalogaj bi bil logističen: del njegovega opusa je vezan na elektronske naprave, najbolj primerne pa se nahajajo v freiburškem eksperimentalnem studiu, kar pa se koordinacijsko ni izšlo, zato smo morali to idejo prestaviti na poznejši čas." Gortanova je še dodala, da je tokratni projekt produkcijsko bolj zahteven od prejšnjih, saj so si za to priložnost omislili svoj ansambel, tega pa so sestavili iz orkestrov Slovenske vojske, Slovenske filharmonije in Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani.

Raziskovanje akustičnih prvin

Tako imenovano spektralno gibanje se je začelo v Parizu sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, in sicer z delom Espaces acoustiques (Akustični prostori) Gérarda Griseyja. S prvim delom tega silovitega cikla, ki je nastajal med letoma 1974 in 1976, se pričenja tudi letošnji cikel Predihano. Ker evolucija spektralne glasbe poteka zelo počasi, tudi Slovenci spoznavamo to glasbo v duhu drugih narodov; v Ameriki so Akustične prostore premierno slišali šele lani, na Japonskem predlani.

Najbolj tipična predstavnika te glasbe sta že omenjeni Grisey in pa Tristan Murail, ki sta razočarana nad čustveno sterilnostjo in abstraktnostjo serialne glasbe iskala novo pot, pri čemer ju je njun skupni profesor Olivier Messiaen še spodbujal. "Menila sta, da mora poslušalec v glasbi uživati in da se ga mora ta dotakniti. To naj bi bil tudi temelj glasbe, tako na razumski kot na čustveni ravni. Prepričana sta bila, da je serialni glasbi na tem področju spodletelo," je dejal umetniški vodja Loy. "Raziskovala sta akustične prvine zvoka samega, zanimala sta ju spekter in silovitost; zvok sta dala pod nekakšen drobnogled. To ju je napeljalo na prepričanje, da je harmonični sistem zadnjih 200 let tako uspešen ravno zaradi svojega učinka, ki ga ima na človeško uho, na poslušalca, za kar naj bi obstajala tudi znanstvena razlaga. Zvok sta raziskovala kot živo materijo, ki evolvira, s končnim ciljem na poslušalca."

Griseyja je slovenskemu prostoru že predstavil ansambel Slowind, Loy pa je menil, da bi bilo dobro skupaj predstaviti oba poglavitna skladatelja spektralnega gibanja ob Griseyju tudi Muraila , ki sta vplivala na tri generacije skladateljev, kar nam bo odprlo nov pogled na spektralno glasbo. Loy: "Griseyjeve Akustične prostore lahko po njihovi revolucionarnosti primerjam kar z Beethovnovo tretjo simfonijo!" Posebnost bo ta, da bodo prvi del koncerta odigrali dvakrat, vmes pa bo skladateljica Larisa Vrhunc na kratko predstavila delo. "Poslušalci bodo lahko skladbo v drugo bolje zaznali, dojeli njeno nenavadno lepoto. Največja težava sodobne glasbe je ta, da sodobno delo po navadi slišimo le enkrat," pristavlja Loy, ki se hkrati veseli gosta, solista violista Gartha Knoxa, strastnega poustvarjalca sodobne glasbe, ki to Griseyjevo delo tudi zelo dobro pozna.

Prerez druge generacije

Na drugem koncertu z naslovom Sam v spektru bosta ob obeh ključnih skladateljih na sporedu finska skladateljica Kaija Saariaho, predstavnica druge generacije spektralne glasbe, ter angleški skladatelj Jonathan Harvey. Na tretjem koncertu Odsevi bodo vnovič predstavili Saariahovo, pa tudi uglednega avstrijskega skladatelja Georga F. Haasa, na katerega je spektralno gibanje močno vplivalo; njegovo delo Tria ex uno (Trije za enega) za sekstet, ki ga bomo slišali, se je uvrstilo na lestvico desetih najbolj izvajanih sodobnih del zadnjih desetih let. Večer se bo nadaljeval z Murailovim študentom Marc-Andréem Dalbaviem in njegovim Palimpsestom ter Murailovimi Zimskimi odlomki, edinim delom v ciklu, ki vsebuje elektroniko, sicer pomemben element spektralne glasbe, saj omogoča podrobno analizo zvoka. Ta večer bomo slišali tudi edino slovensko skladbo, Razmišljujoč o dveh straneh iz dnevnika (za flavto, klarinet, violino, violo in tolkala) skladateljice Larise Vrhunc iz leta 2005; v njenih delih prav tako odsevajo nekateri vplivi spektralne glasbe, ne nazadnje je obiskovala Griseyjeve učne ure. Loy meni, da je skladateljica Vrhunčeva zgodovinski vezni člen med Slovenijo in spektralno glasbo. Večer bo sklenilo delo Philippea Hurela, skladatelja druge generacije spektralnih skladateljev, posvečeno Griseyju, kjer na izviren način uporabi in nadgradi Griseyjeve koncepte.

Četrti večer Življenje znotraj zvoka bo ponovno v znamenju Muraila; slišali bomo njegovo revolucionarno delo Ethers (Etri) za šest inštrumentov (1978) ter Le lac (Jezero) za ansambel (2001), ki je v celoti zasnovano na zvoku dežja, ki pada na jezersko gladino. Še enkrat pa bomo spoznavali ustvarjalnost Jonathana Harveyja; njegovo delo Srinagra Chaconne za petnajst inštrumentov iz leta 2009 pa bo v Sloveniji doživelo praizvedbo.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si