Sodobnik že stoletje in pol

Eduardo Galeano, prav tako kot Krallova novinar in pisatelj, je v času urugvajske vojaške diktature živel v izgnanstvu v Argentini, znan je tudi kot esejist, širša javnost pa ga pozna po knjigi o nogometu. Z magičnim realizmom močno zaznamovana Knjiga objemov, ki jo je iz španščine prevedla Nuša Gaberšček, v formi kratkih zapisov spregovori o povsem intimnih in na drugi strani splošnih in zgodovinsko-socialnih temah, z njimi pa Galeano razkriva "resničnost Južne Amerike in svoj idejni angažma", beremo v spremnem zapisu. Urednik Zdravko Duša je opozoril, da so zapisi osredotočeni na detajle, pri čemer ga navdihujejo tako anonimneži kot znane osebnosti, med drugimi Che Guevara, Augusto Pinochet, Salvador Allende, Pablo Neruda in César Vallejo. Nekateri Galeanovi zapisi so le nekajstavčna besedil(c)a, zato eno teh, v poetičnem slogu izpisano Noč/1, ponujamo v branje kar tule: "Ne morem zaspati. Med mojimi vekami je obtičala ženska. Če bi lahko, bi ji rekel, naj odide, a tudi v mojem grlu je obtičala ženska."

Poljska avtorica Hanna Krall, ki je sama kot Judinja sicer preživela drugo svetovno vojno, niso pa je mnogi njeni sorodniki, se je v svojem publicističnem delu ukvarjala predvsem s temo holokavsta na Poljskem. Pri pisanju se je v novinarskem duhu oprijemala "skopega sloga", kljub temu pa je njena literarna vrednost danes potrjena, meni Jana Unuk, ki je prevedla knjigo Navzočnost. Prevod združuje kar tri dela. Prehiteti boga je literarizirani zapis pogovorov z Markom Edelmanom, edinim preživelim poveljnikom vstaje v varšavskem getu aprila 1943. Tam ni več reke je zbirka na dejstva oprtih zgodb o žrtvah holokavsta in tistih, ki so preživeli, a jih mučijo občutki krivde. V romanu Srčev kralj je spet zunaj pa Krallova sledi zgodbi varšavske Judinje Izolde, ki zbeži iz geta in privzame poljsko identiteto, da bi rešila svojega moža. Zgodba se ne izteče čustveno, pač pa trpko, saj kljub svoji izjemni zgodbi in preživetju okupacije kot Judinja in Poljakinja konča brez vsakogar, ki bi ji želel prisluhniti.

Bengalec Rabindranath Tagore, katerega 150. obletnica rojstva bo minila prihodnje leto, je po mnenju urednika Andreja Blatnika zaradi obravnave vedno aktualnih tem še danes naš sodobnik. V slovenščino je preveden že v 30 knjigah, je pa večina teh, kot je opozoril Blatnik, izšla še pred drugo svetovno vojno. Izbrane zgodbe je iz angleščine prevedla Dušanka Zabukovec, izbrala pa jih je Ana Jelnikar, med njimi tiste, ki predstavljajo ključne premike v njegovem opusu. V eni od njih je prvič spregovorila ženska v prvi osebi ednine, s čimer je Tagore prispeval h kritiki patriarhalne družbe.

Izid knjige obenem sovpada z današnjim mednarodnim simpozijem Rabindranath Tagore in pomen njegove misli za današnji svet, ki bo potekal od 9. ure naprej na ljubljanski Filozofski fakulteti (v sobi 2 v pritličju). Poleg tega bo zvečer v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma gostovala Tagorejeva plesna drama Chandalika v izvedbi Mamata Shankar Dance Company. "Tagorejev vikend v Ljubljani" pa se bo sklenil jutri v Jazz clubu Gajo, kjer bo literarni večer z mednarodno udeležbo moderirala Ana Jelnikar.