Raketni inženir kot navdih za razvoj

Vitanje se je na kulturni zemljevid umestilo že pred leti, ko je znani gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov iz pozabe izbrskal Vitanjčana, pionirskega raketnega inženirja Hermana Potočnika Noordunga (18921929), ki so mu krajani nato posvetili tamkajšnje Memorialno središče. Gre za nenavadno predstavitev Potočnikovega dela skozi izjave zgodovinarjev, kozmonavtov in astronavtov iz Evrope, Rusije in Amerike ter skozi računalniške prikaze, saj materialnih sledi za njim praktično ni; znanstvenik je umrl v pozabi in revščini. Memorialno središče Hermana Potočnika Noordunga je pritegnilo veliko zanimanje domače javnosti, še posebej ob obiskih znanih kozmonavtov, kot sta Jurij Baturin in Sunita Williams, pa tudi tuje, ki se s Potočnikom seznanja tako v Vitanju kot na razstavah, ki jih zavod Delak (ta skrbi za program središča) prireja v tujini.

Kultura in vesolje

Vitanjčani pa so odločni narediti še korak naprej in spominsko središče bo svojo nadgradnjo dobilo v Kulturnem domu Vitanje, katerega prenove so se lotili. Projekt naj bi bil končan do konca leta, z dvema milijonoma evrov ga je preko razpisa za obnovo javne kulturne infrastrukture podprla država, dodatnega pol milijona bodo zagotovili lokalni in gospodarski partnerji. Po prvotnem programu je bila revitalizacija tudi del mariborske Evropske prestolnice kulture, kasneje pa so jo iz njega črtali, tako da na razpisu projekt ni dobil dodatnih točk za sodelovanje v EPK.

Revitalizacija vitanjskega Kulturnega doma, ki ga bodo preimenovali v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), je po besedah Vitanjčana Blaža Šefa, odgovornega za stike z javnostmi, plod zavzetih lokalnih in ljubljanskih partnerjev, Srečka Fijavža, Simona Zajca iz Vitanja ter Dragana Živadinova in Mihe Turšiča, ki se s Potočnikom ukvarjata vsebinsko; Turšič in Dunja Zupančič sta prenovo predstavila v obliki razstave v Kulturnem domu, lotili pa se je bodo lotili štirje arhitekturni biroji: Bevk Perović arhitekti, Sadar Vuga arhitekti, Ofis in Dekleva Gregorič.

Prostor spomina in raziskav

Središče bo imelo več funkcij. Prva bo nedvomno skrb za ohranjanje spomina na znanstvenika in pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga ter za ohranjanje dokumentacije druge in tretje generacije slovenskih raziskovalcev, ki so bili (in so še danes) vključeni v raziskave vesoljskih tehnologij in v vesoljske polete. Poskrbeli bodo tudi za razstave in objave dokumentacije o slovenskih znanstvenikih vesoljske tehnologije v primerljivih ustanovah po svetu ter vzpostavili sodelovanje s svetovnimi tehniškimi muzeji in strokovnimi ustanovami astronavtike in kozmonavtike.

Druga funkcija bo vzpostavitev zbirke astronavtsko-kozmonavtskih spominskih predmetov v sodelovanju z ESA, RKA in NASA ter mediateke astronavtsko-kozmonavtske znanstvenotehnološke literature. Vitanje bo točka povezav med domačimi in tujimi znanstveniki z različnih področij. Programski del se bo posvetil organiziranju spominskih simpozijev o raziskovalcih prve, druge in tretje generacije astronavtike in kozmonavtike ter strokovnih simpozijev različnih znanstvenih ved, ki so vključene v vesoljske raziskave medicina, materiali, telemetrija. K sodelovanju bodo pritegnili mlade raziskovalce in doktorante. Vitanje naj bi tako postalo prostor raziskav in točka povezav z vesoljskimi središči ter njihovimi raziskovalnimi laboratoriji po svetu, pa tudi izobraževalno prizorišče za osnovnošolce in srednješolce; da se jim ne bi zgodilo kot prevajalki v državni upravi, ki je šele ob prevajanju besedila o Potočniku ugotovila, da gre za realno osebo, ki si je ni izmislil Dragan Živadinov.

Ljudje ne poslušajo

"Večkrat sem ljudem poskušal dopovedati, da orbite za geostacionarne satelite nisem določil sam in da bi se morala pravilno imenovati Noordungova orbita. Sam je nisem nikoli imenoval Clarkova orbita. Ljudje včasih preprosto ne poslušajo."

Arthur C. Clarke

Kranjska klobasa ali Kosovel?

Blaž Šef: "Svoje kulturne vzorce ljudje prenašamo tudi v vesolje. Ko je bila Sunita Williams na obisku, je povedala, da si je v vesolje nesla kranjsko klobaso. Distancirani pogled iz vesolja nam kaže našo kulturo v drugačni luči."

Dragan Živadinov: "Meni bi bilo seveda ljubše, če bi zraven nesla Kosovelovo Rdečo raketo."

Vitaliziranje ne pomeni "Disneylanda"

Kaj pomeni kulturalizacija vesolja?

Miha Turšič: Kulturalizacija vesolja je proces prepletanja spoznanj o našem širšem bivalnem okolju, o vesolju in civilizacijskih praksah. Razumevanje tega prepletanja je ključno za delovanje in razvoj človeške skupnosti. Z raziskovanjem vesolja so se sprva ukvarjali filozofi, ki so z omejenimi znanstvenimi metodami interpretirali svoja spoznanja z različnimi modeli vesolja. V renesansi je postalo jasno, da omejene tehnologije znanstvenega proučevanja omejujejo točnost spoznanja oziroma omogočajo njihovo zlorabo. Tako je raziskovanje vesolja prešlo iz polja humanističnih znanosti v polje eksaktnih znanosti, ki so zagotavljale verodostojnost proučevanja. V zadnjih petdesetih letih se spoznanja o vesolju uporabljajo in interpretirajo predvsem v povezavi z militarizacijo in komercializacijo vesolja, kar je v skladu z državami, v službi katerih delujejo posamezni vesoljski programi. Kulturalizacija vesolja pa je, glede na naravo vodilnih vesoljskih držav s popularno kulturo fascinacije (muzeji) in zabave (filmi), zgolj podaljšek komercializacije vesolja.

Naša prizadevanja so usmerjena k neposredni povezavi znanstvenotehnoloških z umetniško-kulturnimi praksami. Za umetniške prakse je značilno, da posamezne teme objektivizirajo skozi refleksijo, kulturne prakse pa te iste teme uporabljajo za individualni ali socialni razvoj. Rezultat neposredne kulturalizacije vesolja so umetniški in kulturni projekti, ki na novo odgovarjajo na vprašanje: "Kako je to biti človek?" Ti rezultati bodo vplivali na nadaljnjo civilizacijsko evolucijo.

Dragan Živadinov: Kulturalizacija vesolja je vdor katerega koli kulturnega vzorca v prazen prostor. Je transmisija kulture! Zaporedje, ki mu sledi kulturalizacija vesolja, je najprej razmislek in po razmisleku ravnanje, takoj zatem metodološko poučevanje o izbranemu in na koncu tudi občudovanje izbranega. Seštevek je: enciklopedična akumulacija! Bodimo pretirano enostavni: naloga kulturalizacije vesolja ni "arbitriranje", ali se odnese v vesolje kranjsko klobaso ali Kosovelovo pesem Rdeča raketa, temveč metodološki razmislek in refleksija. Do tu bo segla naloga KSEVT! Šele potem sta na vrsti ravnanje in izbor in tako naprej po zaporedju izbranih protokolov. Kulturalizacija vesolja je torej usmerjena predvsem v razmislek in refleksijo; konceptualizira "obstoj"! Tematizira, kako je to, biti človek!

Na kakšen način se v Vitanju srečujeta znanost in kultura v luči pomislekov, da naj bi za ta projekt skrbelo ministrstvo za znanost in ne ministrstvo za kulturo?

Miha Turšič: V Vitanju se srečujeta dve perspektivi, ki obdelujeta iste teme, toda vsaka na svoj način. Znanost se prepoznava kot del kulture, kultura pa kot ontologija znanosti. Spominska manifestacija Potočnikovega vizionarskega znanstvenega dela ne obuja zgolj spomina na pionirja vesoljskih poletov, temveč opozarja na vpliv znanstvenega dela in vizije posameznega znanstvenika na nadaljnji razvoj tako znanosti na primer Clarke in informacijski sateliti, von Braun in Apollo program kot umetnosti, recimo v smislu Kubrickove Odiseje 2001.

Eden od ključnih ciljev KSEVT je civilizacijsko povezovanje različnih znanstvenih in umetniških praks in njihovo združevanje v nove kulturne vzorce, ki bodo presegali tradicionalne.

Dragan Živadinov: Menim, da bi morala za tak projekt skrbeti Organizacija združenih narodov na planetarni ravni in Evropska vesoljska agencija (ESA) na lokalni ravni. Sodelovanje med občino Vitanje in zavodom Delak se srečuje v besedi "revitalizacija" v dobesednem in prenesenem smislu. "Dobesedno" pomeni, da bo obnova "kina in kulturnega doma", v katerem že desetletje ne predvajajo filmov, na novo vitalizirala celoten tloris središča Vitanja. Bralec, pozor! Ob besedni zvezi "vitaliziranje" si ne predstavljaj "Disneylanda", sploh pa ne "raketnega izstrelišča", ki sta dve tipični ironizaciji projekta, temveč vrhunsko digitalizirano knjižnico za mlade doktorante, specialiste, mladino ter otroke! "Preneseno" pa to pomeni predvsem novo dinamiko središča Vitanja.

Občina Vitanje in zavod Delak imata že štiriletno izkušnjo s "prototipom revitalizacije", s spominskim središčem Hermana Potočnika Noordunga, ki se je leta 2006 naselilo v lokalno knjižnico. Zdaj se bo zgodil obraten proces. Lokalna knjižnica se bo naselila ob bok sodobni planetarni knjižnici.