Težki in nizki udarci

V kafkovsko bizarnem sodnem procesu, prežetem z edinstveno, tako imenovano "mametspeak" govorico, se pred očmi gledalca sprva razgaljajo, nato pa razpadajo sistem, vrednote in demokracija. V igri, ki pomeni brezkompromisen obračun s predsodki, nastopa sedem moških likov, sicer pa gre za prvo slovensko uprizoritev tega Mametovega dramskega besedila; nastala je pod režijskim vodstvom Matjaža Zupančiča.

Osrednja tema, ki jo avtor v Romanci izpostavi in se iz nje do onemoglosti norčuje, je skrajna nestrpnost med ljudmi. Drama, ko se v sodni dvorani ruši sistem sodobne družbe, se namreč dogaja med mirovno konferenco, ki naj bi z rešitvijo izraelsko-arabskega spora na Bližnjem vzhodu vzpostavila svetovni mir. Avtor uporabi sodno dvorano kot prizorišče farse, osrednji prostor politične nekorektnosti. Sodnik se ukvarja v glavnem s svojimi alergijami in ne s primerom, Tožilec ima težave s svojim zasebnim življenjem, Zagovornik se spre z Obtožencem, ki se ukvarja s svojim judovstvom... Mamet v ostri satirični drami niti ne razkrije, česa natančno je Obtoženec obtožen in zakaj v resnici v procesu sploh gre, pač pa farsični potek sodnega postopka izrabi za to, da si brez dlake na jeziku privošči sodni sistem, politiko, predsodke do istospolnih partnerskih zvez, pedofilske duhovnike in religiozne predsodke. "Osnovna naloga gledališča je odziv na razmere v družbi, ki so pripeljane do roba in absurda, zato sem prepričana, da bo Mametova drama tako zaradi vsebine kot zaradi režiserja in igralcev odmevala v širšem slovenskem prostoru," je povedala upravnica SLG Celje Tina Kosi.

"Dramo berem kot oster, brezkompromisen obračun s predsodki, ki so skriti v retoriki ljubezni, miru in sprave," je poudaril režiser Matjaž Zupančič in dodal, da je Romanca duhovita, nikakor pa ne smešna. "Igra je ring, kjer padajo najtežji in najnižji udarci," pravi režiser. Ali gledamo gledališče, ki postaja sodišče, ali sodišče, ki postaja gledališče? Zupančič je želel, kot je povedal, poudariti nesmiselnost etničnih, religioznih in seksualnih predsodkov. Mamet je jezen avtor, z uprizoritvijo smeši sovražni govor, ker pa je v sebi glasbenik, so po Zupančičevem mnenju Mametovi dialogi podobni notnim zapisom, v svojem besedilu pa namesto psihološkega realizma uporablja tudi elemente komične drame.

Predsodki do istospolnih partnerskih zvez, pedofilske afere v duhovništvu, religiozni predsodki, vse to so teme, ki so v začetku 21. stoletja v ameriškem družbenem in političnem življenju zelo aktualne. Aktualne pa so tudi v naši družbi. Zato je ključno sporočilo, ki se skriva pod vsemi kletvicami in žaljivkami, pod sočnim izrazoslovjem urbane govorice, to, da vse mirovne konference in pogajanja za svetovni mir ne bodo rešila ničesar, dokler ne bomo sposobni mirno in z občutkom za sogovornika v kultiviranem dialogu rešiti vsakodnevnega nestrinjanja in sprejeti različne poglede na življenje. Romanco so soustvarili še prevajalec Zdravko Duša, dramaturginja Tatjana Doma, scenografinja Sanja Jurci Avci, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, za glasbeno opremo pa je poskrbel Vanja Novak.