Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem seznamu svetovne dediščine

fotografija je simbolična (Foto: arhiv Dnevnika)

Oglas

Za prvi avstrijski nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine, ki ga je potrdil Unesco, je strokovna komisija prejela 20 nominacij, izmed katerih jih je izbrala 18. Predlog za slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so na pobudo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca vložila slovenska kulturna društva iz Kotmare vasi, Sel in Žitare vasi.

V Slovenskem prosvetnem društvu (SPD) Gorjanci v Kotmari vasi blizu Celovca je namreč domačin Jozi Pack začel zbirati krajevna ledinska in hišna imena, ki so jih nato med drugim dokumentirali v narečni obliki na posebnem zemljevidu. Temu zgledu so medtem sledili tudi v drugih občinah na jugu avstrijske Koroške, kjer prav tako pripravljajo zemljevide z domačimi slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni.

Za predsednika SPD Gorjanci Vinka Wieserja je imenovanje slovenskih ledinskih in hišnih imen na avstrijski nacionalni seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine, za kar je bil prav zemljevid iz Kotmare vasi temeljnega pomena, "veliko priznanje za naše delo in za domača ledinska in hišna imena na sploh". Ker bo seznam nesnovne kulturne dediščine z vsemi podatki vred vključen tudi v javno dostopno bazo podatkov, bo s tem po Wieserjevem prepričanju "veliko storjeno tudi za ohranitev naših slovenskih krajevnih in hišnih imen".

Z narodnostno mešanega ozemlja južne avstrijske Koroške je poleg slovenskih ledinskih in hišnih imen na prvi avstrijski nacionalni seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine zapisana tudi svetovno znana tradicija puškarstva iz Borovelj v Rožu. Ob prav svetovno znanem jahanju španske jahalne šole na Dunaju, kjer delajo s slavnimi lipicanci, pa med avstrijsko nesnovno kulturne dediščino odslej med drugim sodijo tudi pravljičarstvo, lov na ptice v Salzkammergutu, peka kruha v koroškem Lesachtalu ali pa kultura rudarjev v nemškem Plajberku pri Beljaku.

Kot je ob razglasitvi avstrijskih spomenikov nesnovne kulturne dediščine pojasnila predsednica avstrijske komisije Unesca Eva Nowotny, "seznam ni zbirka dosežkov visoke kulture, temveč znanja, tradicij in običajev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo".