Novice.Dnevnik.si Novice/Pop/Kultura

Iz nemega filma na oder

Ljubljana - Na malem odru SNG Drama Ljubljana bodo nocoj premierno uprizorili situacijsko komedijo Ko sem bil mrtev (Als ich tot war) nemškega režiserja in igralca Ernsta Lubitscha, čigar znameniti nemi film z istim naslovom je za prvo slovensko odrsko uprizoritev priredil režiser Diego de Brea, ob spremljavi žive glasbe pianista Jožeta Šaleja pa jo bodo v Mali drami uprizarjali igralci Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman in Boris Mihalj.

Odrsko priredbo nemega filma Ko sem bil mrtev režiserja Ernsta Lubitscha bodo v režiji Diega de Bree na odru Male drame nocoj premierno uprizorili Boris Mihalj, Jernej Šugman, Alojz Svete in Janez Škof. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

 

Nemi film Ko sem bil mrtev (1916) Ernsta Lubitscha je dolgo časa veljal za izgubljenega, ko so sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji našli neznane filmske kopije, za katere so ugotovili, da pripadajo ravno tej Lubitschevi "trodejanki", kot je svoje prve filme imenoval sam. "Takšna najdba je za Slovensko kinoteko pomenila velik dogodek," poudarja ravnatelj SNG Drama Ljubljana Ivo Ban.

Projekt odrskega oživljanja nemega filma Ko sem bil mrtev ki se ni ohranil v celoti je terjal drugačen pristop tako v pripravi scenarija kot tudi v samem igranju, pa je pojasnil režiser de Brea, ki je poskrbel tudi za scenografijo. "Gre za zgodbo s tipiziranimi liki iz meščanskega okolja, ki izpostavlja odnose v družini," komentira režiser; čeprav gre za gledališko priredbo filma, so določeni "znakovni sistemi", kot so uporaba iz originala prevedenih mednapisov, glasbe v živo in elementi situacijske igre, primerljivi s tistimi iz nemega filma, še pristavlja de Brea.

Ernst Lubitsch, nemški in ameriški režiser judovskega porekla, ki je svojo kariero začel kot komedijant v varietejih, sčasoma pa postal filmski komik, katerega priljubljenost je bila primerljiva s komiki, kot so bili Max Linder v Franciji ali Harold Lloyd in Charlie Chaplin v Ameriki, je kot režiser del svojega filmskega opusa najprej ustvaril v Nemčiji s filmi Gospodična Milnica (1914), Ko sem bil mrtev (1916) ali Oči mumije Ma (1918) po prihodu v Hollywood leta 1922 pa se je hitro prilagodil hollywoodskemu pristopu in postal eden najbolj spoštovanih režiserjev v Ameriki. Danes ga poznamo predvsem po njegovih tam posnetih komedijah, kot so Načrt za življenje (1933), Ninočka (1939), Trgovina za vogalom (1940), Biti ali ne biti (1942) ali Nebo lahko počaka (1943).

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si