Revija Knjižnica je od leta 1957, ko je začela izhajati, na svojih straneh prinesla precej gradiva, ki je zajeto v slovarju, je na današnji predstavitvi v Mestnem muzeju dejala dosedanja urednica revije, ki jo izdajata Zveza bibliotekarskih društev Slovenije ter Narodna in univerzitetna knjižnica, Eva Kodrič-Dačić.

Iz obsega slovarja bi po njenih besedah danes težko sklepali, da je bibliotekarstvo na Slovenskem pravzaprav mlada veda, stara približno 200 let. Vendar pa bibliotekarji na Slovenskem sprva niso uveljavljali slovenske terminologije, še sredi 19. stoletja je bil denimo za knjige v rabi termin bukve.

Bibliotekarska terminologija je na Slovenskem pravi razmah doživela šele po drugi svetovni vojni. Tedaj je namreč bilo že dovolj bibliotekarjev, da so se lahko posvetili tudi teoretskemu delu.

Bibliotekarska terminološka komisija je po Kaničevih besedah na Bibliotekarskem terminološkem slovarju delala 23 let. Ideja za izdelavo se je porodila iz dejstva, da je hiter razvoj stroke prinesel vrsto novih poimenovanj, poleg tega je bil ustrezen slovar potreben tudi zaradi prevodov tujih priročnikov, pri čemer se slovenska bibliotekarska stroka naslanja večinoma na angleško literaturo.

Komisija se je pri delu ravnala po sodobnih načelih leksikografije. Delo je temeljilo na izpisih bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih.

Člani komisije so se sestali na več kot 580 sejah. Rezultat njihovega dela je slovar na skoraj štiristo straneh in več kot 6500 bibliotekarskih terminov.

Slovar je razlagalen in normativen, v njem so obdelani veljavni bibliotekarski termini, slovenski termini s področja informacijske znanosti, pomembnejša zastarela poimenovanja, udomačeni žargonski izrazi, splošno rabljene okrajšave in pomembnejše kratice, strokovni izrazi s področja tiskarstva, založništva, knjigarstva, računalništva, dokumentalistike in informatike, če posegajo v bibliotekarsko stroko, je zapisano v gradivu za medije.

Projektna skupina je začela delati leta 1987. Njeni člani so bili s področij bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije. Ob Kaniču so v komisiji sodelovali Zvonka Leder, Majda Ujčič, Polona Vilar in Gorazd Vodeb.

V komisiji so krajši ali daljši čas sodelovali še Branko Berčič, Zlata Dimec, Darja Gabrovšek Homšak, Jože Kokole, Tomaž Kobe, Jože Munda, Mirko Popovič, Bernard Rajh, Ksenija Slabe, Stane Suhadolnik, Alenka Šauperl, Maks Veselko, Franci Zore, Saša Zupanič, Maja Žumer in drugi.

Zaradi dinamičnega razvoja bibliotekarstva in informacijske znanosti bodo po Kaničevih besedah delo na terminološkem slovarju nadaljevali.

Jože Urbanija, upokojeni profesor z oddelka za bibliotekarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti in recenzent knjige, pa je poudaril, da je s terminološkim slovarjem biblotekarska stroka na Slovenskem dobila trdne temelje. Pomembno vlogo slovarja vidi v času, ko se vsepovsod vedno bolj uveljavlja angleščina, tudi v ohranjanju pestrosti slovenskega jezika.