Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
Poglej fotogalerijo
V rogaškem muzeju pod Donačko goro je veliko prostora za najrazličnejša spoznanja, ki jih najmlajšim ponujajo skozi igro in zabavo, zato ti z veseljem zaplešejo že pozabljene plese ali se lotijo peke kruha. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Muzej na prostem Rogatec je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta in leta 1999 razglašen kot kulturni spomenik državnega pomena. Prvotna ideja domačinov o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je v okviru nacionalnega spomeniškovarstvenega projekta Skansen prerasla v največji regionalni muzej na prostem v Sloveniji, ki ga upravlja Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Muzejska zbirka na prostem ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju Obsotelja, južno od Donačke gore in Boča, v času od preloma 18. do sredine 20. stoletja. Njegovo jedro tvorijo izvirni objekti (srednještajerska kmetija subpanonskega tipa) ter rekonstrukcije obrtniških ter gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji v neposredni bližini zgodovinskega trga Rogatec, ob križišče cest proti Majšperku in Ptuju.
Doživljajske delavnice in prikazi iz nekdanjega življenja podeželskega prebivalstva privlačijo obiskovalce vseh starosti: v muzejski hiši lahko obiskovalci sami gnetejo testo iz polnozrnate moke - včasih so pšenico mleli na roke v žrmljah in marsikdo se ob tem težkem delu vpraša, koliko časa so morali vrteti ta kamen. Po tem, ko zamesijo testo, je v črni kuhinji že pripravljena peč, kamor lahko položijo svoje pekovske izdelke: štručke žulike, ptičke ali iz testa spletene kite. Drugi lahko v senci utaste brajde oblikujejo vsak svojo papirnato rožo ali zapestnico iz ličja. Lahko tudi obiščete kovača v muzejski kovačiji in spremljate mojstrove kretnje, ko se ob udarcu kladiva po razbeljenem železu krešejo iskre - lahko tudi sami poskusite, kako se naredi žebelj. Na drugem koncu muzeja na prostem lahko pletete iz ličja, se preizkusite v hoji na hoduljah ali pri viničarski hiši na lesenem odru, takšnem, kakršnega so nekoč postavili ob žegnanjih pri cerkvi, uspete že po četrt ure vaje ponoviti vse tri osnovne slike sedmorke, zibnšrita - že pozabljenega ljudskega plesa. Pokazali vam bodo, kako se izdela preprost inštrument iz trstike, nunalco, in vas naučili celo igrati nanj...
Program izvajajo brezplačno, redno bo potekal od aprila ob četrtkih in sobotah popoldne, za organizirane skupine pa po dogovoru. Vendar tudi če boste obiskali muzej v času, ko ni obiskovalcev v delavnicah in se zdi kmetija na prvi pogled kot zapuščena, vejeta od vsepovsod ta enostavni, naravni življenjski utrip in malodane že pozabljena domačnost: v vrtu se razraščajo zelenjava in zelišča, od čebelnjaka je slišati brenčanje, na ganku viničarske hiše se bohotijo pelargonije z živordečimi cvetovi. Na soncu se razteguje domača mačka in v bregu za straniščem na štrbunk opazimo jato kokoši s pisanim štajerskim petelinom na čelu. Zdi se, da so prebivalci te domačije najbrž odšli po opravkih, na delo na polje, in ne moremo se znebiti občutka, da se bodo vsak čas vrnili…
Fotogalerija
Lahko delate žulike ali skujete žebelj
Slovenski Skansen
Rogaški muzej naj bi s še štirimi projekti sestavljal naš slovenski nacionalni Skansen. Prvi pogovori o strokovni zasnovi projekta Rogatec so se na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Celje začeli že ob koncu 70. let. Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je tako v okviru tega državnega projekta prerasla v največji muzej na prostem v Sloveniji, ob strokovni podpori celjskega zavoda in odgovornega konservatorja dr. Vita Hazlerja ter ob zanesenjaškem delu članov Društva za ureditev muzeja na prostem Rogatec in njegovega predsednika Franca Žerdonerja.
Komentarji