"Z veliko stopnjo verjetnosti lahko predvidevamo, da je dal obzidje zgraditi kralj Salomon proti koncu 10. stoletja p.n.št.," je dejal arheolog Eilat Mazar, ki je na kraju, kjer so naši obzidje, izkopaval tri mesece.
Kot je zapisano v Bibliji, je dal Salomon zgraditi Prvi judovski tempelj v Jeruzalemu. Tega je leta 586 p.n.št. uničil babilonski kralj Nebukadnezar. Najnovejše odkritje lahko po besedah arheologov "potrdi zapisano o tem, kaj je dal zgraditi kralj Salomon v Jeruzalemu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Del obzidja je bil odkrit na območju med Davidovim mestom in južnim delom obzidja, ki je obdajalo Tempeljski hrib. Najdeni so bili tudi deli drugih stavb iz istega obdobja, med njimi stražarnice nad mestnimi vrati, ki so se odpirala v kraljevi okoliš, in stolp z razgledom na Oljsko goro, ki jo od starega dela mesta deli dolina, po kateri teče potok Cedron.
Arheologi so ob izkopavanjih našli tudi lončenino in ostanke dveh keramičnih vrčev, visokih 1,15 metra. Na ročaju enega od vrčev je napis "za kralja".
Starodavna umetna ploščad, ki jo Judje imenujejo Tempeljski hrib, muslimani pa Veličastno svetišče, je za obe verstvi sveta. Na hribu je namreč stal judovski Drugi tempelj, ki je bil med rimsko-judovsko vojno v času Heroda Velikega leta 70 pr. n. št. porušen.
Od templja je ostal samo zahodni Zid žalovanja, ki je najsvetejše judovsko mesto. Na hribu stoji tudi mošeja Al-Aqsa, ki je tretje najsvetejše muslimansko mesto.
