Ministrica za kulturo Majda Širca se je namreč v petek na seji Sveta ministrov za izobraževanje, mladino in kulturo v Bruslju zavzela za možnost uporabe ničelne stopnje davka na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi bil dostopen vsem državam članicam Evropske unije. Pobudo slovenske ministrice za kulturo, ki poleg vprašanja o položaju knjig in založnikov odpira tudi vprašanje o statusu jezikov z majhnim številom govorcev, je na seji sveta javno podprlo sedem ministrov držav članic EU.
Priložnost za celotno družbo
"Knjiga je bistvena za razvoj in prihodnost vsakega jezika. Nanjo je poleg bralcev vezan tudi širok spekter ustvarjalcev, zato je dostopnost knjig v matičnem jeziku življenjskega pomena za obstoj številnih kultur," je na seji poudarila Širca, ki je prav zato menila, da bi morali v prihodnje na majhnih jezikovnih območjih stopnjo obdavčenja knjig prepustiti odločitvam posameznih držav. Spomnimo še, da zamisel o ničelni stopnji davka na knjigo na slovenskih tleh nikakor ni nova, vendar politika dolga leta ni bila posebej naklonjena "davčnim izjemam" te vrste, po vstopu v EU pa naj ničelna stopnja davka na knjigo zaradi evropske zakonodaje sploh ne bi bila mogoča pa čeprav jo pozna na primer Velika Britanija, katere jezik in založništvo nista ravno ogrožena.
Odzivi slovenskih založnikov in drugih, ki so povezani s področjem knjige, so (pričakovano) naklonjeni ministričini potezi. Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje in eden izmed tistih, ki je to pobudo Širci tudi predlagal, pravi, da "gre za potezo, ki je izjemna v slovenski politiki, saj izraža kulturno in politično samozavest, kakršno v slovenski mednarodni politiki sicer močno pogrešamo". V njej vidi Zavrtanik tudi priložnost, ki "prinaša številne sinergične učinke ne samo založbam in avtorjem, temveč celotni družbi, predvsem pa daje nekoliko več možnosti manjšim kulturam in njihovim ekonomijam", pri čemer dodaja še, da se morajo vprašanju obdavčenja knjige posvetiti tudi ekonomisti, "saj obstaja jasna vzročna povezava med davkom na tiskano besedo in gospodarskim razvojem družb". Zavrtaniku se obenem ne zdi naključje, da predloga slovenske ministrice ni podprla Velika Britanija, četudi privilegij ničelne stopnje davka na knjigo pozna in uživa že skoraj dve stoletji.
"Začeti je treba doma"
Politično potezo ministrice v prid knjigi odobrava tudi pisatelj Slavko Pregl, sicer direktor Javne agencije za knjigo RS, ki je tudi sodelovala pri pripravi besedila ministričine pobude ter tako k iskanju podpore v Evropi pritegnila še nekatere druge subjekte, in dodaja tudi, da je v primerjavi s prejšnjimi obdobji pri tokratni pobudi nadvse dragocena podpora ministrstva za finance. Ne le da bi se z ničelno stopnjo davka na knjige izboljšal položaj založništva na majhnem jezikovnem področju, temveč bi to pomagalo tudi "vsem udeležencem v loku knjige", od avtorjev do bralcev, je še pripomnil Pregl. Mitja Čander, odgovorni urednik knjižne zbirke Beletrina, pa pobudo ministrice za kulturo sicer pozdravlja, vendar meni, da ne bo padla na plodna tla. "Če mislimo prepričati EU v smiselnost izjem, moramo najprej začeti doma," načenja Čander vprašanje trenutnega davka na knjigo v Sloveniji, za katerega pravi, da je eden najvišjih v Evropi. Zato namesto ničelne stopnje davka na knjigo predlaga drugačno možnost reševanja te problematike, in sicer tretjo stopnjo obdavčitve (poleg sedanje osnovne in znižane stopnje), ki bi obdavčitev knjige pri nas s sedanjih 8,5 odstotka znižala na pet odstotkov, "kar je tudi najnižja dopustna stopnja davka v Evropski uniji".
Da takšna pobuda ne bi prinesla vseh rešitev za težave, ki pestijo knjigo, meni tudi Milan Jesih, predsednik Društva slovenskih pisateljev, a pravi, da so veseli vsakega koraka, ki je storjen v dobro knjigi in pisateljem. Bolj optimistično pa gesto Majde Širca pozdravlja pisatelj, dramatik, pesnik in igralec Andrej Rozman Roza, ki je septembra v KUD France Prešeren predstavil svojo "versko skupnost", imenovano Jaz sem za nič, katere člani, "zaničniki", se zavzemajo ravno za ničelno stopnjo davka na knjigo. Dejstvo, da so pobudo Širce na seji Sveta ministrov večinoma podprle manjše države, se mu zdi logično, "saj velike države ničelno stopnjo davka na knjige bodisi imajo ali pa je ne potrebujejo," je še dodal.
