Pavić velja za enega najbolj pogosto prevajanih sodobnih srbskih literatov, predvsem po zaslugi romana "Hazarski rečnik", objavljenem pred 25 leti. Pavić je tudi prevajal in pisal literarno kritiko. Redni član SANU je bil od leta 1991. Poleg pisanja se je ukvarjal s pedagoškim delom - v 70-ih letih kot profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu, od leta 1982 pa je predaval zgodovino kulture jugoslovanskih narodov na filozofski fakuletti v Beogradu.
Pavić je bil med drugim dobitnik NIN-ove nagrade (1985), nagrade "Meša Selimović" (1988), nagrade "Borisav Stanković" (1992), Oktobrske nagrade Beograda (1992), Vukove nagrade (1996), Sedmojulijske nagrade, nagrade AVNOJ-a, Andrićeve nagrade ter drugih nagrad in priznanj. Bil je tudi nosilec častnega doktorata univerze v Sofiji.
"Akademik Pavić je s svojim vizionarskim in magičnim književnim stilom zapustil globoko sled v srbski književnosti. Njegova dela so pritegnila veliko pozornost bralcev in povrnila zanimanje za književnost, posebej med mlajšo populacijo," je sporočilo SANU povzela srbska tiskovna agencija Tanjug.
Roman "Hazarski rečnik" imamo tudi v slovenskem prevodu Janka Modra. Poslovenjeni so tudi Pavićevi romani Zvezdni plašč: astrološki vodič za nenapotene, Skrinjica za pisanje, Pokrajina, naslikana s čajem, Poslednja ljubezen v Carigradu, Unikat : roman - delta in nazadnje Drugo telo, kakor tudi druga besedila.
