Novice.Dnevnik.si Novice/Pop/Kultura

"Ažurni, aktualni, atraktivni"

Ljubljana - »V raziskavi med potencialnimi bralci pred prevzemom uredništva Ekrana sem v veliki večini naletel na dva odziva. Znotraj te velike večine je bila polovica začudena, da 'to' sploh še obstaja, polovica pa se je pridušala, da 'tega' niti pod razno ne bere,« je v uvodniku prenovljene edicije revije za film in televizijo Ekran zapisal njen novi glavni urednik Gorazd Trušnovec. In pogumno dodal: »Pred vami je začetek poskusa, da s pomočjo sodelavcev in skupnega elana 'to' spremenimo... Želimo biti ažurni, aktualni in atraktiv ni...«

Gorazd Trušnovec, novi glavni urednik revije Ekran, s svežim izvodom prenovljene publikacije. 

 

Kar pa je mogoče le tako, da po skrbijo tudi za redno izhajanje. Če se je revija Ekran v zadnjih letih res znašla v situaciji, kot jo je na začetku svojega uvodnika opisal Gorazd Trušnovec, je to deloma posledica nerednega izhajanja, čeprav takšno izhajanje bolj ali manj zaznamuje skoraj vso zgodovino te revije. Res pa je, da je ta začela izhajati v obdobju, ki je bilo sila ugodno za filmske revije – namreč v 60. letih (Ekran je bil ustanovljen leta 1962), ko je film po zaslugi evropskih novovalovskih gibanj in avtorjev, kot so bili Antonioni, Bergman, Bunuel, Fellini, Godard, Truffaut, Visconti idr., postal tako rekoč "najpomembnejša umetnost" in so filmske revije kar tekmovale v tem, kako to razcvetelo umetnost čim izčrpneje in tehtneje "pokrivati". Na začetku 70. let je Ekran poskušal vplivati na to, da bi tudi slovenski film oplazil tedanji "črni val" in je celo ustanovil produkcijsko skupino, v 80. letih pa je revija vplivala na nastanek knjižnih edicij in ustanovila mednarodni kolokvij, imenovan Jesenska filmska šola. Sodobno "digitalno obdobje" je vse prej kot ugodno za filmske revije, ki se morajo zelo potruditi, da lahko dosežejo vse razpršene in pomnožene oblike cinefilije, izhajati pa morajo tako v papirnati kot internetni obliki (www.ekran.si). Zato verjetno ni naključje, da se prenovljena številka Ekrana začenja prav z dosjejem o 3D-tehnologiji. Rubrika "Zid objokovanja", ki predstavlja osem dosedanjih direktorjev Filmskega sklada, napoveduje, da namerava revija spremljati tudi tako imenovano aktualno problematiko slovenskega filma. Sicer pa Ekran v spremenjeni formi in z novimi sodelavci bolj ali manj ohranja temeljno strukturo, ki se je obdržala skozi vso njegovo zgodovino in poskušala kritiško pisanje uravnovesiti z refleksivnim in zgodovinskim, s portreti avtorjev in s tako imenovanimi informacijami iz filmskega sveta. Prav spodbudno je tudi, da je na predzadnji strani naveden datum izida naslednje številke; seveda pa je to tudi datum, ko se bo izkazalo, ali je bila ta napoved tudi kaj več kot zgolj obetavna. 

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si