Strokovna žirija v sestavi: dr. Alojzija Zupan Sosič (predsednica), Gregor Butala, dr. Ignacija J. Fridl, Tina Kozin in dr. Marko Stabej, je v obrazložitvi zapisala: 

Zbirka sedmih novel Skok iz kože avtorja Petra Rezmana pripoveduje o življenju v rudarskem mestu skozi usode brezimnih junakov, vpetih v predvidljivi, enolični okvir knapovskega sveta. Rudnik ni samo tematsko središče Rezmanovih zgodb, ampak tudi njihova posebna perspektiva ter simbol za svetle in temne sile v nas. Natančna, z mojstrskimi detajli izdelana maketa različnih likov in dogodkov prerašča v celostno podobo bivanja, ki se spretno izmakne ravni zgolj etnografskega zapisa. Rezmanova pisava pogumno nadaljuje žlahtno tradicijo slovenskega realističnega pripovedništva in obenem z vsebinsko in stilno večplastnostjo ter z odpiranjem eksistencialnih družbenih vprašanj presega uveljavljene mimetične obrazce. Čeprav avtor zareže globoko v občutljive teme, pri tem ni patetičen in sentimentalen, saj se vedno prefinjeno izmakne pastem moraliziranja. Knjiga Skok iz kože je nekaj posebnega v sodobni slovenski prozi; Peter Rezman uspešno kombinira žargon s poetičnimi figurami in ironijo s posebno razdaljo do pripovedovalca, ko literarno oživlja skoraj izginjajoče družbene svetove.

Poleg zmagovalca so bili Dnevnikovo fabulo 2009 nominirani še pisatelj Tomaž Kosmač - Kosmo (rojen leta 1965) za zbirko kratke proze Punk is dead, pisateljica in literarna kritičarka Lucija Stepančič za knjigo med seboj posredno povezanih kratkih zgodb Prasec pa tak ter pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik (rojena leta 1963 v Murski Soboti), ki si je svojo drugo nominacijo za nagrado Dnevnikova fabula prislužila z zbirko kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku.

Predsednik uprave Časopisne družbe Dnevnik mag. Branko Pavlin je ob podelitvi priznanja Dnevnikova fabula povedal: »Letošnja Fabula se nam bo vtisnila v spomin z resnico. Natančneje, resnico v literaturi, ki jo kot rdečo nit festivala postavlja nasproti realnosti in lažem. Smo pa hkrati v času, ko je resnica pokazala drugo plat in ko je laž na glavo postavila malodane cel svet. Zato je umestitev letošnjega festivala Fabula v polje resnice lahko ogledalo marsikomu. Fabula je hkrati forma modernega kulturnega dogodka, ki ga soustvarja medij. In ta mu hkrati podeli tudi potreben okvir, resnico in realnost. Pri tej moderni formi ne gre le zato, da se je število dogodkov glede na lansko leto povečalo skoraj za tretjino. Gre za to, da resnico odkriva v slovenskih gosteh kar osem vrhunskih avtorjev iz različnih evropskih dežel; da vizualni in vsebinski most med življenjem v tiskani besedi in gibljivih trenutkih išče Filmska fabula; in da smo se poklonili tudi enemu največjih pisateljev prejšnjega stoletja, Lojzetu Kovačiču. Piko na i dodamo v Dnevniku. Dnevnikova Fabula, nagrada za najboljšo zbirko kratke proze, je žanru kratke proze podala drugačen kontekst. Nagrada je namreč danes najodmevnejša tako v sklopu festivala kot v našem kulturnem prostoru.«

Dnevnikova fabula je bila letos podeljena že četrtič. Dosedanji dobitniki Dnevnikove fabule so Nejc Gazvoda za zbirko Vevericam nič ne uide, Katarina Marinčič za zbirko O treh in Maruša Krese za zbirko Vsi moji božiči.

Mednarodni Festival zgodbe – Fabula je med 12. januarjem in 13. februarjem potekal šestič zapored. V svoje središče postavlja zgodbo, jo raziskuje, poleg tega pa išče njene vzporednice v drugih umetniških zvrsteh. Fabula se vsako leto spogleduje z različnimi aktualnimi temami ter poskuša vzpostaviti konstruktiven dialog med udeleženci festivala in občinstvom – z okroglimi mizami, filmskimi projekcijami, delavnicami, razstavami, predstavami, koncerti idr.