Ko se je sonce dvanajstič nagnilo nad prostrano, neizprosno pokrajino zahodne Avstralije, je upanje za 26-letno Carolino Wilga, nemško popotnico, ki je izginila v avstralski divjini, že skoraj ugasnilo. Toda v petek, v poznih popoldanskih urah, se je zgodil preobrat, ki ga pristojni opisujejo kot »čudež« in »izjemno srečo«. Po skoraj dveh tednih boja za preživetje so jo našli živo, izčrpano in dehidrirano, pa tudi brez večjih poškodb.
Kot so pojasnili preiskovalci, se je njeno vozilo, opremljeno s sončnimi celicami in zalogami vode, kmalu po vstopu v rezervat pogreznilo v blato na odročni poti, približno 36 kilometrov od najbližje glavne ceste. En dan je ostala pri vozilu, v upanju, da jo bo kdo našel. Ko se to ni zgodilo, je sprejela odločitev, ki ji je, kot se je kasneje izkazalo, rešila življenje. Z minimalnimi zalogami hrane in vode se je peš odpravila iskat pomoč, za edini kompas pa ji je služilo sonce, ki mu je sledila proti zahodu.
Zahtevno okolje
»To je okolje, ki ne odpušča,« je na tiskovni konferenci kasneje poudaril inšpektor Martin Glynn iz policije Zahodne Avstralije. »Tako rastlinstvo kot živalstvo sta nevarna. Preživeti v takšnih razmerah je izjemen podvig.« Temperature so se ponoči spuščale do le nekaj stopinj nad lediščem, podnevi pa so jo napadali roji komarjev.
Ko so ji pošle zaloge, je za preživetje pila deževnico iz luž. Med svojim 24-kilometrskim pešačenjem skozi gosto grmičevje in po skalnatem terenu je zavetje za kratek čas našla celo v neki jami.
Iskalno akcijo so okrepili v četrtek, ko je policijsko letalo opazilo njen zapuščeni kombi. Na tleh so nato stekle priprave na obsežno iskanje v okolici vozila. Toda usoda je hotela drugače.
V petek popoldne je ženska, ki se je po naključju peljala po isti, redko uporabljeni poti, opazila ob cesti postavo, ki je mahala z rokami. Bila je Carolina Wilga.
Bila je prepričana, da je ne bodo našli
»Še vedno ne more dojeti, da je preživela,« je za tamkajšnje medije povedala kriminalistična inšpektorica Jessica Securo. »V svoji glavi se je že prepričala, da je ne bodo našli. Prepričana sem, da je prišla do točke, ko je mislila, da nihče ne bo prišel.«
Wilga, ki je bila nemudoma prepeljana v bolnišnico v Perthu, je utrpela številne manjše poškodbe, predvsem pa je bila izčrpana, dehidrirana in lačna. Kljub temu je njeno zdravstveno stanje stabilno. Že je lahko govorila s svojo družino v Nemčiji, ki je v dneh negotovosti preko socialnih omrežij pozivala k pomoči pri iskanju.
Naj spomnimo, da se je njena odiseja začela 29. junija, ko so jo nazadnje videli v majhnem kraju Beacon, približno 320 kilometrov severovzhodno od Pertha, prestolnice zvezne države Zahodna Avstralija. Od tam se je s svojim kombijem znamke Mitsubishi Delica podala na pot proti vzhodu, v osrčje naravnega rezervata Karroun Hill, območja, ki s svojo razsežnostjo več kot 300.000 hektarjev in neizprosnim terenom predstavlja enega najbolj osamljenih in nevarnih predelov na svetu.
