Kar 89.000 žensk in deklet je bilo lani umorjenih po svetu, največ v zadnjih dvajsetih letih, opozarjajo v Združenih narodih (ZN). Več kot polovico, 55 odstotkov (48.800), so umorili družinski člani (očetje, mame, strici, brati) ali intimni partnerji. To pomeni, da je bilo lani na domu v povprečju ubitih več kot 133 žensk ali deklet na dan. »Skrb zbujajoče število femicidov je jasen opomin, da se človeštvo še vedno spopada z globoko zakoreninjeno neenakostjo in nasiljem nad ženskami. Vsako izgubljeno življenje je poziv k delovanju, k pogovoru o strukturni neenakosti, izboljšanju odzivov kazenskega pravosodja, tako da se nobena ženska ali deklica ne bo bala za življenje zaradi svojega spola,« je statistiko komentirala izvršna direktorica urada ZN za boj proti drogam in kriminalu (UNODC) Ghada Waly. Raziskava kaže, da dom za ženske in dekleta še zdaleč ni varno zatočišče. Ravno nasprotno.

Nasilja ne prijavi vsaka

Število femicidov se je lani povečalo, medtem ko se je število umorov nasploh zmanjšalo. Kar 80 odstotkov žrtev je moškega spola (žensk je torej petino), a pod roko družinskih članov ali intimnih partneric je lani nasilne smrti umrlo »le« 12 odstotkov umorjenih moških. Največ žensk in deklet je bilo lani ubitih v Afriki, okoli 20.000, sledi Azija. Število femicidov v Severni Ameriki se je od leta 2017 povečalo za 29 odstotkov, na Karibih za osem odstotkov, v Srednji in Južni Ameriki pa se je zmanjšalo za deset oziroma osem odstotkov. Raziskava je še pokazala, da se je število femicidov v Evropi od leta 2010 v povprečju zmanjšalo za 21 odstotkov, lani jih je bilo 2300. Čeprav statistika slovenske policije ni pokazala ne povečanja ne zmanjšanja števila incidentov, povezanih z nasiljem nad ženskami, se po ocenah nevladnikov število primerov nasilja povečuje, v pokoronskem obdobju za okoli 20 odstotkov. Lani je policija obravnavala kar 13 femicidov. »Žrtve nasilja velikokrat molčijo, ker jih prevevajo občutki sramu in krivde, ali pa enostavno zato, ker so prepričane, da jim družba ne bi verjela. Najhujše primere nasilja partnerja je prijavilo le 14 odstotkov žensk. To pomeni, da imamo kot družba težavo,« je na tiskovni konferenci po srečanju z nevladniki pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. To pomeni, da je vedno manj žrtev pripravljenih prijaviti nasilje. Ravno zato je po ministrovih besedah treba javnost senzibilizirati in ozaveščati o nasilju, žrtve pa opolnomočiti, da bodo nasilje prijavile.

Zloraba premoči nad žensko

»Za slovenske ženske kot pribito drži, da je zanje najnevarnejši dom. Storilci so največkrat in v najhujših primerih nekdanji ali aktualni zakonec, intimni partner ali drug družinski član,« pravi dr. Jasna Podreka z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Na letni ravni v povprečju beležimo od pet do sedem takih umorov. Maja letos je 20-letni Lazar Terentić v domačem stanovanju v Mariboru ubil sedem let starejšo partnerico Emilijo. Najprej jo je brutalno pretepel, potem pa zadavil. Brani se z molkom. Proti koncu oktobra pa je na nedeljsko jutro 65-letnik pred domačo hišo v Spodnjih Hočah večkrat ustrelil svojo dve leti mlajšo sestro, jo še poškodoval s sekiro, nato pa si sodil sam. Gre le za dva tovrstna primera, v preteklih letih jih je bilo še veliko več. Spomnimo samo na Muhabija Gashija, ki je s palico za burek do smrti pretepel ženo Amando, in to pred njunimi šestimi otroki, ali pa Šočrija Mehmetija, ki je bivšo partnerico brutalno napadel z bejzbolskim kijem, a je kot po čudežu napad preživela. Motivi za taka dejanja niso ljubosumje, pretirana ali neuslišana ljubezen, kakor se ob takih tragedijah še vse prevečkrat poroča. »Raziskave jasno kažejo, da so intimnopartnerski femicidi v skoraj vseh primerih najhujši izid zgodovine nasilja, ki je bilo praviloma prisotno dlje časa, in se nikoli ne zgodijo po naključju. Študije kažejo, da so povzročitelji partnericam prej grozili, jih zalezovali, nekateri pa umor celo napovedali oziroma načrtovali,« že leta poudarja Jasna Podreka. Z njo se strinja predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je bila na nedavni nacionalni konferenci zelo jasna: »Ne morita ljubosumje ali ljubezen. Mori konkretna oseba, ki zlorablja svojo premoč nad žensko.«

Po podatkih statističnega urada RS so ženske kar trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški – od dopolnjenega 15. leta starosti ga je doživelo 75,5 odstotka žensk in 24,3 odstotka moških. Slovenska policija vsako leto obravnava več kot tisoč primerov kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini, v več kot 90 odstotkih so povzročitelji nasilja moški, žrtve pa ženske in otroci. V Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so pred dnevi izdali knjigo o resničnih junakinjah V njeni koži s 23 zgodbami žensk različnih starosti, iz različnih socialnih okolij, različnih izobrazbenih struktur, prepričanj … »Druži jih dejstvo, da so preživele izkušnjo intimnopartnerskega nasilja. Knjiga daje vpogled v boleče izkušnje nasilja med štirimi stenami, in to na način, da o njem spregovorijo tiste, ki so ga doživljale,« razlagajo v društvu. Najmlajša intervjuvanka je danes stara 22 let, najstarejša 73. V Društvu SOS telefon žrtvam nasilja pomagajo že več kot tri desetletja. Lani so prejeli 2200 klicev, v povprečju šest na dan.