»Nisem ga nameraval ubiti, to je nemogoče, saj sva vedno držala skupaj. Bil mi je kot brat ... Zelo trpim, 17 let je dolgo obdobje, to je preveč, to je nepravično, imam otroke ...« je včeraj senat višjih sodnikov pod vodstvom Lee Habjanič prepričeval 29-letni Fatah Rašid Adaouri. Razpravljali so o pritožbi obrambe na sodbo, s katero je bil Alžirec spomladi na prvostopenjskem sodišču obsojen na 16 let in sedem mesecev zapora zaradi poskusa umora osem let starejšega rojaka Khierdina Tahraouija v azilnem domu na ljubljanskem Viču. Z zagovornikom Petrom Kobentarjem predlagata novo sojenje pred povsem spremenjenim sodnim senatom. Adaouri in Kobentar sta se seje udeležila »od daleč«, iz zapora, prek videokonferenčne povezave.
»Zaradi ene napake se mi uničuje življenje,« je še tarnal Adaouri nad izrečeno zaporno kaznijo. In kako se je zgodila ta »napaka«? Dvanajstega aprila lani se je zjutraj vrnil v sobo, kjer sta bivala Tahraouijem. Ponoči sta bila oba zunaj, a Tahraoui se je vrnil prej in je že spal. V tako spečega in obrnjenega proti steni je Adaouri začel zabadati z nožem – v hrbet, zatilje, vrat, prsni koš, nadlaket in podlaket, vsega skupaj enajstkrat. Rojak se je pognal v beg, obtoženi pa za njim. Poškodovani se je zatekel v jedilnico, v katero je poskušal priti tudi obtoženi – tako močno je tolkel po vratih, da je razbil steklo (zaradi česar je bil obsojen tudi zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari). Na srečo so ga ustavili varnostniki, pomagali so si s solzivcem. Beg, varnostniki in hitra zdravniška pomoč so Tahraouija rešili gotove smrti.
Da je Adaouri to res storil in na kakšen način, je sodišče ugotovilo na podlagi oškodovančeve izpovedi, prič iz azilnega doma, posnetkov nadzornih kamer, poročila nacionalnega forenzičnega laboratorija o najdenih bioloških sledeh. Sodni senat prvostopenjskega sodišča ni podvomil, da je z uporabo noža z desetcentimetrskim rezilom žrtev nameraval ubiti premišljeno, načrtno in naklepno. Zakaj, ni jasno. Tako obtoženi kot oškodovanec sta zagotavljala, da se poznata že leta in da nista imela nesoglasij. Tahraoui je omenil možnost, da se je obtoženi raje odločil ostati v zaporu v Sloveniji, kot da bi ga vrnili v Alžirijo. Ravno takrat so mu namreč zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito.
Obramba vztraja pri neprištevnosti
»Ne spomnim se, kaj sem naredil. Doživel sem mrk. Nekaj se mi včasih dogaja v glavi in ne vem, kaj počnem. V tistem trenutku sem izgubil razsodnost,« je obtoženi trdil, da se ni zavedal, kaj dela. Da je »nor« in da se je že zdravil na psihiatriji, je navajal tudi oškodovanec. A psihiatrični izvedenec dr. Miha Derganc je ocenil, da se je Adaouri zavedal posledic svojega ravnanja in da ga je imel pod nadzorom, torej je bil pravno gledano prišteven. Da nima duševne bolezni, se pa nakazuje disocialna osebnostna motnja, je dejal. In da je impulziven in manipulativen ter da lahko postane nepredvidljiv in agresiven, če kaj ni po njegovo.
S takšno oceno se obramba še vedno ne more sprijazniti in je ena glavnih točk njene pritožbe. Prepričana je, da je bil obtoženi neprišteven. »Izvedenec je opravil katastrofalno delo. To je jasno, če upoštevamo, kaj je o stanju obtoženega povedal oškodovanec in na kakšen način je izvršil kaznivo dejanje,« je včeraj izjavil Kobentar in predlagal novo sojenje in novega izvedenca. Zatrdil je tudi, da sodišče Adaouriju ni dokazalo, da je ravnal na zahrbten način, kar naj bi bil tudi razlog, da so ga obsodili zaradi poskusa umora (zagrožena kazen od 15 do 30 let zapora) in ne poskusa uboja (od pet do 15 let). Zahrbten način je sodišče utemeljilo z napadom od zadaj in med spanjem.
Ali je obramba s pritožbo uspela (tožilstvo se ni pritožilo), bo znano v nekaj tednih.
