Motoristi in mopedisti so med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, letos pa je slika še posebno skrb vzbujajoča. To potrjujejo tudi policijska poročila o tragičnih prometnih nesrečah, ki so se zgodile zadnje dni. V torek ob 12.20 se je na glavni cesti med Ptujem in Ormožem smrtno ponesrečil komaj 19-letni motorist. Po prvih ugotovitvah policije je peljal proti Ormožu, ko je v levem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zdrsnil in padel po cesti. Drsel je po vozišču in nato zadel v zaščitno ograjo. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče.
Brez udeležbe koga drugega se je v nesrečo zapletel tudi mopedist, ki je umrl v nesreči, ki se je zgodila v soboto nekaj po 21. uri. Šestinštiridesetletnik je vozil po lokalni cesti od Velike Pirešice proti Ložnici pri Žalcu. Med vožnjo po rahlem klancu navzdol je zapeljal desno z vozišča na makadamsko bankino, izgubil je oblast nad vozilom in padel v obcestni jarek. Tudi on je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. V petek malo po 19. uri se je na štajerski avtocesti med odcepoma Šentrupert in Vransko smrtno ponesrečil 61-letni voznik motorja iz Nemčije. Peljal je proti Vranskemu, ko je zaradi prehitre vožnje s prehitevalnega pasu zapeljal desno čez vozni na odstavni pas. Pri tem je z levo nogo podrsal po vozišču, izgubil oblast nad vozilom in po celotnem vozišču zdrsel v betonsko ograjo, ki ločuje smerni vozišči avtoceste.
Nevarne visoke temperature
Po podatkih policije je v letošnjem letu na naših cestah umrlo 13 motoristov in dva voznika mopeda. V istem lanskem obdobju je bilo med motoristi osem smrtnih žrtev (med mopedisti jih ni bilo), predlani pa štirje motoristi in en voznik mopeda. Na vprašanje, v čem je vzrok, da se število mrtvih med temi prometnimi udeleženci zvišuje, agencija za varnost prometa (AVP) odgovarja, da so razlogi različni. »Promet je gostejši zaradi počitnic, vozniki so utrujeni ali manj zbrani, pogosteje so tudi pod vplivom alkohola. Lepo vreme ustvarja občutek lažne varnosti, kar vodi v prehitro vožnjo. Prisotne so visoke temperature, ki povečajo tveganje nesreče z 12 na 20 odstotkov. Kljub kampanjam in ozaveščanju o nevarnostih ostaja odgovornost vsakega voznika, da s svojim ravnanjem prispeva k večji varnosti v prometu,« sporoča.
Kar zadeva alkohol: seveda ima velik vpliv na nastanek prometnih nesreč. Zmanjšuje zbranost in podaljšuje reakcijski čas, zato je kombinacija motocikla in alkohola posebno tvegana. Brez jasne presoje in hitrih refleksov motorist na cesti praktično nima možnosti, da bi se izognil nevarnosti. Alkohol je bil prisoten v približno sedmih odstotkih prometnih nesreč z udeležbo motoristov v letošnjem letu. »Žal je bila tudi ena smrtna žrtev med motoristi, kjer je bil povzročitelj pod vplivom alkohola,« navaja AVP.
V polovici primerov krivi sami
Najpogostejši vzroki za nesreče so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, poleg alkohola pa tudi neuporaba varnostne čelade. V letošnjem letu je bilo 50 odstotkov nesreč takšnih, da so jih motoristi povzročili sami. Enako velja za nesreče s smrtnim izidom. V sedmih nesrečah, kjer je voznik motorja umrl, je nezgodo povzročil sam. Tako je bilo tudi v primeru obeh umrlih mopedistov. Tudi med hudo poškodovanimi motoristi je veliko primerov tako imenovane samoudeležbe – ko motorist zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubi nadzor nad vozilom in pade ali trči brez vpliva drugega udeleženca.
Med umrlimi letos en mopedist ni uporabljal varnostne čelade. Neuporaba čelade močno povečuje tveganje nastanka nesreč z najhujšimi posledicami. »Zato vse motoriste ponovno pozivamo: uporabljajte predpisano motoristično zaščitno opremo, osredotočite se in prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti, upoštevajte cestnoprometne predpise, ne vozite pod vplivom alkohola in drog. Vse udeležence v cestnem prometu pa pozivamo k strpnosti na cesti, umirjeni vožnji in spoštovanju drugih udeležencev cestnega prometa,« poziva AVP.
